Tiskane izdaje
New York – Združene države so v sredo zaradi razmer na vzhodu Ukrajine zaostrile sankcije proti Rusiji, tokrat so jih usmerile tudi proti državnima energetskima velikanoma Rosneft (nafta) in posredno Gazprom (plin). Ruski predsednik Vladimir Putin se je odzval z besedami, da bo agresiven pristop ZDA škodoval njim samim, odnose med državama pa »pripeljal v slepo ulico«.
Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da gre za najstrožje sankcije proti Rusiji doslej, z njimi pa ciljajo na kronske dragulje ruskega gospodarstva, še posebej v obrambnemu, energetskemu in finančnemu sektorju. Novi ukrepi bodo med drugim omejili dostop do ameriškega trga kapitala za Rosneft in banko Gazprombank. Čeprav še vedno ne posegajo v celotne posamezne sektorje ruskega gospodarstva, pa so znaten korak naprej od dosedanjih omejitve finančnega poslovanja in potovanj za posameznike iz Rusije in Ukrajine ter njihova podjetja.
Učinek bumeranga
Ameriški predsednik Barack Obama je poudaril, da Rusija kljub opozorilom ni sprejela potrebnih korakov za umiritev spopadov v Ukrajini. Po njegovih besedah je Moskvo »vedno znova opozarjal, da mora ustaviti pretok orožja in borcev čez ukrajinsko mejo, pritisniti na separatiste, naj izpustijo talce in podprejo premirje, nadaljevati pogovore z mednarodnim posredništvom in sprejeti opazovalce na meji«. Z zaostritvami sankcij želi Bela hiša Kremelj prepričati, da imajo dejanja v Ukrajini posledice, vključno s slabitvijo gospodarstva in vse večjo diplomatsko osamljenostjo. Ruski predsednik Putin, ki je v Brazilji na srečanju petih gospodarstev v vzponu, držav skupine Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), razbijal to diplomatsko osamo, je v prvem odzivu poudaril, da imajo sankcije po pravilu učinek bumeranga in bodo »brez dvoma dolgoročno prizadele nacionalne interese ZDA in njenih prebivalcev«. Po njegovih besedah bodo »velika podjetja, ki želijo delovati v Rusiji, izgubila konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi mednarodnimi energetskimi podjetji«.
Zamrznjeno premoženje
Pri tem je poudaril, da so največjemu ameriškemu energetskemu podjetju (ExxonMobile) omogočili delo v arktični podmorski polici in se retorično vprašal, ali ZDA ne želijo sodelovati pri črpanju nafte in zakaj želijo škodovati svojemu podjetju. ExxonMobil ima namreč z ruskim naftnim velikanom Rosnef sklenjeno pogodbo o štirih skupnih projektih iskanja nafte v ruskih arktičnih vodah, avgusta pa naj bi začeli skupne raziskave tudi v Karskem morju. Sodelovanje je zamajal že prejšnji krog sankcij, ki so naperjene tudi proti direktorju Rosnefta Igorju Sečinu, tokrat pa je njihova tarča tudi samo podjetje. Na sredinem seznamu ZDA sta namreč energetski podjetji Rosneft in Novatek, posredno pa tudi plinski velikan Gazprom prek svoje banke Gazprombank, ki tako kot druga ruska finančna ustanova, razvojna banka VEB, ne bo imela dostopa do novih srednje- in dolgoročnih posojil v ZDA.
Ukrepi so zamrznili ameriško premoženje osmih ruskih orožarski podjetij, med njimi je Koncern Kalašnikov, ki proizvaja slovite avtomatske puške AK-47, ter njihovo sodelovanje z ZDA. Na spisku sta med drugim tudi minister za Krim in Aleksander Borodaj, ki se je razglasil za »premiera narodne republike Donjeck«. Slednji je bil že prej tarča evropskih sankcij, EU pa je doslej uvedla sankcije proti 72 Rusom in Ukrajincem. V sredo je ustavila naložbe Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Rusiji.
Začetni padci
Ameriški ukrepi ciljanim podjetjem sicer ne prepovedujejo poslovanja z ameriškimi (kar naj bi pomagalo ExxonMobilu), a naj bi prestrašili tuje vlagatelje na ruski trg. Ekonomist Douglas Rediker s Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo pravi, da bodo sankcije proti velikim bankam in podjetjem bolj kot neposredno škodo predvsem povzročile premislek o poslovanju z njimi. Prvi četrtkovi podatki s finančnih trgov so poročali o padcu ruskega borznega indeksa in o padcu cen delnic Rosnefta in Novateka.
Odziv v ZDA je različen, medtem ko so nekateri politiki na desnici, kot republikanski senator Marco Rubio, menili, da ukrepi še vedno niso dovolj ostri in odločni, so predstavniki podjetij na čelu z ameriško gospodarsko zbornico in Nacionalnim združenjem proizvajalcev trdili, da bodo prizadeli zlasti ameriška podjetja. Koristila naj bi predvsem evropski konkurenci, ki naj bi prevzemala posle Američanom.
»Zdi se, da je Washington privolil v daljše obdobje za EU, v katerem bo spoznavala neučinkovitost diplomacije. Toda v enkrat bodo Evropejci morali slediti Američanom in s sankcijami ukrepati proti celotnim sektorjem ruske industrije,« je za zdaj precej enostranski poseg ZDA in obotavljivo vlogo EU komentiral Mujtaba Rahman, ki v svetovalnem podjetju Euroasia Group vodi direktorat za Evropo.
