Pregnani ali 26. največja država na svetu

Nikoli več, se je po moriji druge svetovne vojne zaklinjal svet, a je besede vedno znova preglasilo orožje. Oboroženi spopadi, ki zadušijo vsakršno skrb za zaščito nedolžnih, so zahtevali več tisoč, deset tisoč žrtev, lani pa je bilo prvič po letu 1945 beguncev, prosilcev za azil in notranje razseljenih več kot 50 milijonov.

»Priča smo ogromni ceni, ki jo je treba plačati, kadar nam ne uspe preprečiti vojne oziroma preprečiti ali razrešiti konflikta. Danes je resnično malo miru. Humanitarni delavci lahko blažimo posledice, a brez političnih rešitev ne bo šlo. Brez njih se bodo konflikti in množično trpljenje, ki se kaže v teh številkah, nadaljevali,« je v letnem poročilu UNHCR opozoril visoki komisar Združenih narodov za begunce António Guterres.

Okrutne združbe

Lani je na vsem svetu živelo 51,2 milijona ljudi, ki so jih konflikti, nasilje in kratenje človekovih pravic prisilili v beg. Skoraj 17 milijonov se jih je zateklo v tujino in postalo del begunske zgodbe. Med njimi je več kot polovica otrok, ki jih je življenje nemalokrat oropalo tudi staršev. Ranljivi in pozabljeni se hitro znajdejo v krempljih kriminalnih združb, ki iz njihovih tragičnih zgodb kujejo dobičke. Po besedah Guterresa postajajo kriminalne združbe iz leta v leto okrutnejše in vse bolj mednarodno povezane; najbolj nemočni, ki so ostali brez doma in trdne socialne mreže, pa postanejo žrtve spolnega izkoriščanja, mučenja, tudi trgovine s človeškimi organi. »Te združbe so izjemno vplivne. Nacionalne oblasti se jim težko postavijo po robu, še posebno v državah v razvoju.«

In prav države v razvoju so tiste, ki gostijo največ beguncev – kar 86 odstotkov. Pakistan je lani dal zatočišče 1,6 milijona beguncem, sledili so Iran, Libanon, Jordanija in Turčija. Zadnje so sosede države, ki je bila še pred petimi leti druga največja gostiteljica pregnanih, danes pa iz nje bežijo množice. Dva milijona in pol sirskih državljanov je v strahu pred grozodejstvi državljanske vojne samo lani zapustilo svoje domove, 6,5 milijona jih je na begu v lastni državi. Na vrhu seznama UNHCR so že tretje desetletje prebivalci Afganistana, več tisoč ljudi je v strahu pred nasiljem lani zbežalo tudi iz nemirne Somalije, Srednjeafriške republike in Južnega Sudana. V statistiko na silo pregnanih je vključenih tudi pet milijonov Palestincev, ki so jih leta 1948 Izraelci pregnali z domov in zasedli njihovo zemljo.

Otroci prosijo za azil

Združene države Amerike in Evropska unija so podale roko nekaj tisoč beguncem; v ZDA je lani zatočišče našlo četrt milijona pregnanih, v Franciji in Nemčiji, na katero je naslovljeno največ prošenj za azil, skupaj malo več kot 400.000. Lansko leto je bil postavljen še en tragičen rekord – otroci, brez spremstva staršev, so oddali več kot 25.000 prošenj za azil.

Kljub rekordnim številom pregnanih, ki so spoznali najbolj temno plat človeštva, se po svetu odpirajo nove rane, medtem ko se stare niso začele niti celiti. Ob zaostrovanju razmer v Ukrajini in Iraku napovedujejo novo črno statistiko. Po besedah Guterresa se nekateri konflikti resnično razplamtijo v hipu, a v številnih drugih primerih je jasno, kam pelje postopno in počasno prilivanje olja na ogenj. Vojna že od nekdaj ves čas tekmuje z mirom, niti zdaj ni nič drugače.