Tiskane izdaje
Avstralija želi z novo politiko predvsem odvrniti ljudi od prečkanja oceana, ki se vse prevečkrat konča tragično. Tako bo avstralska policija razpisala nagrado v višini do 180 tisoč ameriških dolarjev za informacije, ki bi jih pripeljale do tihotapcev ljudi, je včeraj sporočil notranji minister Jason Clare. »Tihotapljenje ljudi moramo preprečiti, saj ljudje, ki tvegajo življenje, velikokrat umrejo na poti v boljše življenje,« je povedal Clare.
Tony Burke, minister za priseljence, je sporočil, da naj bi nova avstralska politika do beguncev, ki v Avstralijo prispejo preko morja, že imela učinek. Oddelek za priseljevanje je sporočil, da je ta konec tedna v Avstralijo prispelo 81 Irancev. Nemudoma so jih obvestili, da ne bodo ostali na avstralskem ozemlju. Begunci so že v postopku, da jih po novih predpisih pošljejo v namestitvene centre na otoka Manus in Nauro.
Burke je še povedal, da imajo neuspešni prosilci za azil tri možnosti. »Prvič, ostanejo v priporu v namestitvenih centrih, drugič, se vrnejo v domovino in tretjič, se naselijo v državi, ki jim omogoča pravico do prebivanja - te možnosti pa v Avstraliji ni,« je dejal za avstralski ABC Radio.
Humanitarna pomoč ne doseže cilja
Avstralska vlada se zaradi protipriseljenske politike spopada s pritiski z vseh strani. Koalicijske partnerje zanima, kaj bodo storili, če Papua Nova Gvineja, ki se spopada z visoko brezposelnostjo in stopnjo kriminala, zavrne prosilce za azil, ki bodo poslani v namestitvene centre. Organizacije za človekove pravice in nekatere civilne skupnosti pa že vse od razglasitve novih zakonov odločno protestirajo proti takšni politiki Rudda.
»Avstralska vlada se s to nehumano, drago in škodljivo politiko odpoveduje vsem odgovornostim, ki jih nalaga konvencija ZN za begunce in tako ranljive prosilce za azil kaznuje s premestitvijo v eno izmed najbolj nevarnih in revnih področij,« je ogorčena Cassandra Goldie, predstavnica Avstralskega združenja socialnih služb.
Avstralska humanitarna pomoč in mednarodni dogovori z otoškimi državami o sprejemanju beguncev naj ne bi imeli velikih učinkov. Denarna pomoč velikokrat zaide in pristane na računih zasebnih podjetij, ki so po pisanju avstralskega Guardiana največji zaslužkarji. Kritiki so nad novo avstralsko politiko zgroženi in po njihovih besedah gre pri avstralski pomoči pri gradnji bolnišnic in univerz zgolj za podkupovanje političnih elit na Papua Novi Gvineji, kjer večina prebivalcev še nikoli ni videla zdravstvene oskrbe ali šole za njihove otroke.
Težava ni v tem, da Avstralija namenja prevelike vsote denarja, ampak ta, da je denar dejansko namenjen temu, da ne propade država, kjer ima Avstralija tudi velike rudarske interese. Po več desetletjih namenjanja pomoči Papui Novi Gvineji stopnja umrljivosti dojenčkov, število spolnih napadov in korupcije na tej otoški državi še niso bile višje, še poroča avstralski Guardian.
Začenjajo se prvi upori
Pred nekaj dnevi je bil skoraj popolnoma uničen namestitveni center za begunce v otoški državi Nauro. Uporniki so uničili prostore uradnikov, jedilnice in zdravstveni center. Večina med njimi je upor začela v petek dopoldan, ko so se menda oborožili z noži, ki so jih našli v javni kuhinji. V dveh urah so zavzeli center.
Policija, ki je red že vzpostavila, je aretirala 125 prosilcev za azil, ki so z uporom povzročili za 55 milijonov dolarjev škode. 420 beguncev so prestavili v drug namestitveni center, kjer je že nastanjenih nekaj manj kot deset tisoč ljudi.
Namestitveni centri na Manusu in Nauru pa so vse prej kot v dobrem stanju. Begunci praktično nimajo nobene varnosti, možnosti za zaposlitev ali dostojno življenje. V centrih vlada visoka stopnja kriminala in kršenja človekovih pravic. Živijo v prostorih brez osnovnih higienskih standardov in brez upanja za boljše življenje.
