Tiskane izdaje
Vatikan − Papež Benedikt XVI. je na jutranjem srečanju vatikanskih kardinalov presenetljivo sporočil, da bo 28. februarja odstopil s položaja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Papež je pojasnil, da mu zaradi visoke starosti primanjkuje moči za vodenje katoliške cerkve, poroča britanska tiskovna agencija Reuters. Kot je dodal, odstopa prostovoljno in se zaveda se resnosti svojega dejanja. Kot je še poudaril, sta v današnjem svetu, ki ga zaznamujejo hitre spremembe in zelo pomembna vprašanja za življenje in vero, za vodenje Cerkve in oznanjevanje evangelija potrebna moč telesa in duha. Pri njem se je v zadnjih mesecih ta moč zmanjšala do take mere, da je moral »priznati nezmožnost opravljanja službe, ki mu je bila zaupana«.
Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je pozneje na tiskovni konferenci dejal, da jih je informacija presenetila, saj niti papeževi najtesnejši sodelavci niso vedeli za njegov namen. Kot je dodal, bo papež popolno oblast nad katoliško cerkvijo obdržal vse do 28. februarja do 19. ure po srednjeevropskem času. Zatem bo do imenovanja Ratzingerjevega naslednika sveti sedež prazen. V Vatikanu so sicer izrazili upanje, da bo obdobje tranzicije kar najkrajše.
Kot je še povedal Lombardi, bo naslednik Benedikta XVI. znan do velike noči, ki bo letos 31. marca. Pojasnil je, da bo konklave, na katerem bodo izvolili novega papeža, od 15 do 20 dni po odstopu sedanjega.
Žrtve zlorab pozdravile odstop
Avstralska skupina SNAP, ki združuje žrtve spolnih zlorab, je pozdravila papeževo odločitev o odstopu, piše tiskovna agencija AFP. Kot pravijo v mreži, je papež Benedikt XVI. naredil malo, »da bi ustavil vladavino terorja posiljevalskih duhovnikov nad otroki«. Mreža SNAP je prihodnjega papeža pozvala, naj bo tudi bolj kooperativen. Tudi irska skupina, ki združuje žrtve spolnih zlorab, je odstop pozdravila, ker da je papež Benedikt XVI. obljubil veliko, naredil pa bolj malo. »Imel je priložnost, da bi opravil z desetletji zlorab v cerkvi, a na koncu ni storil ničesar,« je za agencijo AFP povedal John Kelly iz irske skupine žrtev.
Papeževanje ...
Papeževanje Benedikta XVI . sta med drugim zaznamovali kriza s spolnimi zlorabami otrok in afera z uhajanjem zaupnih dokumentov.
Papež je zlorabe otrok, ki so jih zakrivili katoliški duhovniki, sicer obžaloval in se je žrtvam opravičil. Pozval je tudi k sojenju odgovornim, a za dejanja duhovnikov ni prevzel odgovornosti, kar je številne žrtve močno razočaralo.
Temu je sledila prav tako odmevna afera Vatileaks z uhajanjem zaupnih informacij izza vatikanskih zidov, ki so razkrivale sporne finančne posle v vatikanski banki Ior, korupcijo pri podeljevanju poslov in boj za oblast med različnimi strujami znotraj Vatikana.
Za uhajanje zaupnih papeških dokumentov je bil lani obsojen papežev majordom Paolo Gabriele, ki je dejanje tudi priznal, papeža pa prosil odpuščanja. Benedikt XVI. je Gabrieleja, ki je bil obsojen na 18 mesecev zapora, decembra lani pomilostil. Kot sostorilec je bil na dvomesečno zaporno kazen obsojen tudi računalniški tehnik Claudio Sciarpelletti, ki ga je papež prav tako pomilostil.
Benedikt XVI. je sicer odgovoren tudi za modernizacijo papeževanja − kot prvi papež je odprl račun na družabnem omrežju twitter.
... in odstop
Danes petinosemdesetletni Joseph Ratzinger je papež postal po smrti Janeza Pavla II., aprila 2005. Benedikt XVI. je prvi papež, ki je v skoraj 600 letih odstopil s položaja − zadnji papež, ki je odstopil, je bil namreč papež Gregor XII. leta 1415. Ratzinger je sicer že leta 2010 namignil, da bi lahko odstopil s položaja, če se ne bo čutil sposobnega opravljati dolžnosti.
