Tiskane izdaje
Osrednji temi tokratnih pogovorov v Bruslju sta zastopanje Kosova na regionalnih srečanjih in izvajanje že sklenjenih dogovorov. Rešitvi teh vprašanj sta dva od treh pogojev, ki ju je Srbiji v zameno za status kandidatke postavila EU. Tretji pogoj EU je sodelovanje Srbije pri zagotavljanju nemotenega izvajanja mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.
V razpravi o izvajanju že sklenjenih sporazumov je v ospredju dogovor o integriranem upravljanju meje na severu Kosova, pri čemer evropska stran upa, da bo mogoče doseženi politični dogovor prevesti v prvo operativno fazo. V zvezi z regionalnim sodelovanjem pa gre predvsem za vprašanje, ali bo Kosovo v prihodnje na regionalnih srečanjih sodelovalo v svojem imenu ali pod okriljem prehodne uprave ZN Unmik, torej v okviru resolucije Varnostnega sveta ZN 1244.
V besedilu sporazuma, s katerim naj bi rešili vprašanje naziva Kosova na regionalnih srečanjih, naj bi bila ob besedi Kosovo zvezdica, ki bi uvajala opombo, in glavni problem za obe strani je, kaj bo pisalo v tej opombi, saj bo vsaka referenca nekako opredelila status Kosova, še piše STA.
Beograd vztraja, da mora biti v opombi navedena resolucija VS ZN 1244, po kateri je Kosovo del Srbije. Za Prištino je po drugi strani bistveno, da je navedena deklaracija o neodvisnosti Kosova, sprejeta 17. februarja 2008. V opombi naj bi bilo še mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2010, da Kosovo z razglasitvijo neodvisnosti ni kršilo mednarodnega prava.
Kosovski premier Hashim Thaqi je ocenil, da bo Srbija danes dejansko »priznala neodvisnost Kosova«. S tem ko bo pristala, da je v omenjeni opombi navedena deklaracija o neodvisnosti Kosova, bo namreč priznala to deklaracijo in torej neodvisnost svoje nekdanje pokrajine, je pojasnil.
O statusu kandidatke za Srbijo bodo 27. februarja govorili zunanji ministri EU, a odločitev naj bi sprejel Svet EU za splošne zadeve, ki se sestane dan pozneje. Zadnjo besedo pa bodo imeli voditelji EU na zasedanju 1. in 2. marca v Bruslju.
