Beograd na vodi: megalomanski projekt na Savi

Projekt naj bi v celoti finančno podprli vlagatelji iz Združenih arabskih emiratov.

pon, 07.07.2014, 15:00

»Beograd na vodi« je postal simbol neotipljive prihodnosti glavnega mesta in tudi celotne Srbije, embalaža, v katero je zapakirano upanje, da bo vsem v resnici bolje, pa tudi pandorina skrinjica, iz katere že švigajo neukrotljivi demoni tipične beograjske mešanice visoke kulture in nepojmljivega primitivizma.

»Ne glede na to, ali se bo ta projekt izkazal za dobrega ali slabega, Beograd ne bo več to, kar je,« mi je dejala lastnica zasebnega podjetja in me, tako kot je to storila večina preostalih sogovornikov, prosila, naj ne objavim njenega imena. »To je zelo občutljiva tema za vse nas, ki tukaj pričakujemo nove posle,« doda. »O tem, da bi se Beograd spustil vse do reke, se govori že desetletja,« me spomni arhitekt, ki ima zasebno projektantsko družbo in ki prav tako noče, da v članku omenim njegovo ime. »Res pa je, da ni naključje, da tega projekta vse do danes nismo uresničili. Pred izvedbo takšnega posega na Savi, in to nad izlivom v tako mogočno reko, kot je Donava, bi bile nujno potrebne obsežne raziskave, ki jih vse do danes nismo naredili.«

Gre za projekt, s katerim bi stari del Beograda spustili vse do brega Save, na katerem zdaj vlada kaotična simbioza železniške in avtobusne postaje, na črno zgrajenih stanovanjskih hiš in zarjavelih ladijskih ogrodij. S tem bi se popolnoma spremenila urbana kultura srbskega glavnega mesta, postavili bi se novi gradbeni standardi, modernizirala bi se celotna infrastruktura ter na enem mestu združila razvojna energija celotnega območja.

Upravičenost naložbe

Hkrati je to del predvolilnih obljub vladajoče Srbske napredne stranke in premiera Aleksandra Vučića, ki se je prejšnji teden v poslopju Geozavoda udeležil predstavitve makete. Že sam Geozavod je poslopje, ki priča o težnjah Beograda po tem, da bi se spustil do reke, saj so v njem že pred več kot sto leti ustanovili zadrugo z namenom, da se ljudem iz srednjega sloja omogočijo posojila za gradnjo hiš. Nato pa so poslopje, ki je bilo zgrajeno leta 1907, v 21. stoletju zanemarili in ga prepustili propadanju. Edini način, da se ga zaščiti pred zobom časa, je bila dodelitev statusa kulturnega spomenika.

Zaradi dolgotrajne finančne krize mesto ni imelo denarja za obnovitev tega poslopja. Ko je na pomoč priskočil bodoči vlagatelj v projekt »Beograd na vodi«, družba Eagle Hills iz Združenih arabskih emiratov, so v Beogradu to takoj razumeli kot simbol dobre volje arabskega partnerja, da pripomore k uresničitvi velikih stoletnih srbskih sanj. Mohamed Alabar, predsednik slovite družbe Emaar (ki je sodelovala tudi pri gradnji Burdž Kalife v Dubaju) in izvršni direktor Eagle Hills, družbe, ki je bila ustanovljena v zvezi z novim projektom, predvideva, da bo celotni projekt stal od dve do tri milijarde evrov. Ko so ga dvomljivci vprašali, ali se mu zdi tolikšna naložba upravičena, pa je dal vedeti, da o njej niti najmanj ne dvomi. »Mar se vam ne zdi, da Beograd to potrebuje?« je vprašal skeptične novinarje, medtem ko je v poslopju, ki so ga obnovili z njegovim denarjem, predstavljal maketo.

Obremenjeni z zgodovinskimi absurdi, ki so njihovo mesto spremenili v neugledno središče nedoločljive regije, o kateri nihče več ne ve, do kod se razprostira in katere kraje vključuje, si Beograjčani po eni strani želijo »človeško podobo« urbanega življenja, novo kulturo stanovanja, civilizirane prometnice in urejene bregove rek. Tako imenovana Sava mala in Bara Venecija sta že dolgo v posmeh metropole, ki šteje dva milijona prebivalcev. Zdaj bo, pravijo optimisti, tukaj zrastel beograjski Manhattan. Po drugi strani pa se Beograjčani bojijo megalomanije brez transparentnosti. Sprašujejo se, kje je tukaj stroka, zakaj ni o »Beogradu na vodi« potekala javna razprava in kako trdni so socialni, infrastrukturni in finančni temelji, na katerih bo stal ta projekt.

Beograjski stolp

»Maketa je bila povsem očitno izdelana za neki drug projekt,« pravi gradbeni inženir – tudi ta pod pogojem anonimnosti. V Beogradu se noče nihče zameriti premieru in ljudem okoli njega, saj, kot pravijo, ni bil obstoj zasebnih podjetij še nikoli prej tako zelo odvisen od politične neoporečnosti. »Potegnili so jo iz neke druge zasnove in jo postavili v našo, ne da bi se pred tem posvetovali s tukajšnjimi arhitekti, urbanisti in gradbeniki. Vsi si nadvse želimo, da bi projekt uspel, saj Beograd v resnici potrebuje novo razmišljanje, vendar pa hkrati tudi vsi močno dvomimo o vsem, kar je bilo predstavljeno.«

V Geozavodu si razstavljeno maketo še vedno ogleduje večje število ljudi. Ko jim je župan Siniša Mali v začetku julija omogočil, da ga lahko osebno vprašajo vse, kar jih zanima o »Beogradu na vodi«, je bilo eno najpogostejših vprašanj – kam bodo razselili sedanje stanovalce. O tem, kdo bo kupoval pisarne in stanovanja v bodočih poslovno-stanovanjskih kompleksih, pa za zdaj, kot se zdi, ne razmišljajo niti vlagatelji.

Projekt je razdeljen v štiri faze. Kot so napovedali, se bo prva začela že v prvi polovici leta 2015. To bo gradnja Beograjskega stolpa, najvišjega poslopja v srbskem glavnem mestu. Stolp bo visok okoli 210 metrov. Temu bo sledila gradnja bulevarja, napovedujejo pa tudi gradnjo mostu čez Savo za pešce in kolesarje, več luksuznih hotelov, trgovinskega središča in celo opere.

Tega, kako se bo stolp umestil v urbanistični načrt, kako bo vplival na pretok Save in kako bo Sava vplivala nanj – tega za zdaj še niso proučili, pa tudi če so, niso objavili nikakršnih rezultatov. »Vse, kar mi preostane, je, da mislim na Gustava Eiffla in upam, da bodo nekega dne tudi Beograjčani ponosni na svoj novi simbol,« mi je dejal arhitekt in mi hkrati obljubil, da me bo seznanil s svojimi starejšimi kolegi, ki se jim ni treba več nikogar bati, tako da se bodo predstavili z imeni in priimki. »Povedali ti bodo vse to, kar sem ti povedal jaz. Strokovnjaki s tega področja so obupani. Sanjamo o novi kulturi prostorskega načrtovanja, to pa bo zagotovo najhujši udarec kulturi Beograda nasploh.«

Povezane novice

Je srbski predsednik lastnik črne gradnje na obali Save?
12. januar ob 21:00
Nepremičninska afera koristi pospredsedniku vlade, ki mu lahko le Tomislav Nikolić prepreči, da prevzame absolutno oblast v SNS.
Prijavi sovražni govor