Berlinsko letališče še naprej sramota za Nemčijo

Berlin – Nemčija velja za državo visoke tehnologije in natančnosti, zdaj pa jo pretresajo afere, ki bi morda bolj sodile v države tretjega sveta. Poleg nove stuttgartske železniške postaje in hamburške filharmonije spet razburja novo berlinsko letališče, za katerega po šestih letih in več kot štirih milijardah evrov še vedno ne vedo, kdaj ga bodo lahko odprli.

Kitajci svoja letališča zgradijo v enajstih mesecih, nemški mediji s prstom kažejo na mesto Yangzhou ob reki Jangce, in za nameček dodajajo še tretji terminal pekinškega letališča, drugi največji na svetu, ki so ga zgradili v treh letih in devetih mesecih. Berlinsko-brandenburško letališče BER na jugu nemške prestolnice, a že na ozemlju dežele Brandenburg, pa so začeli načrtovati že daljnega leta 1990, leta 2006 so zasadili prve lopate in računali, da ga bodo lahko odprli šest let kasneje, otvoritev, na koncu napovedano za letošnji oktober, pa so zdaj prestavili že četrtič! Za vsak slučaj novega datuma sploh še niso ­določili.

Ob vsem povedanem se seveda vrtoglavo dvigajo tudi stroški izgradnje, ki so se z začetne 1,7 milijarde evrov povzpeli na 4,3 milijarde in še naraščajo. Pri tem pa kritiki zatrjujejo, da bo letališče, če ga bodo vendarle privedli do srečnega konca, premajhno že ob otvoritvi. Če prej omenjeni kitajski terminal na leto oskrbi 78 milijonov potnikov, v Daxingu pa Kitajci celo načrtujejo letališče za 130 milijonov potnikov na leto, bo BER, ki ga gradijo tik ob vzhodnonemškem letališču Schönefeld in se imenuje po pokojnem kanclerju Willyju Brandtu, lahko ob otvoritvi poslal v svet le trideset milijonov potnikov. Mnogi Berlinčani se sprašujejo, ali ne bi bilo dobro ohraniti tudi dobri stari Tegel, ki že več kot pol stoletja skrbi za berlinske zračne povezave s svetom in še posebej, odkar so leta 1980 staro prusko in nacistično letališče Tempelhof spremenili v velikanski park za meščane.

Sramota z novim berlinskim letališčem pa končno zahteva tudi politične glave ali vsaj njihove polovice: berlinski župan Klaus Wowereit, ki mu prej visoka priljubljenost hitro kopni prav zaradi BER-a, je zdaj odstopil kot predsednik nadzornega sveta, njegov brandenburški kolega Matthias Platzeck, doslej podpredsednik sveta in prav tako socialdemokrat, pa bo morda v svojem parlamentu vprašal za zaupnico. Nekateri konservativni nemški mediji bi še najraje videli, da bi Wowereit odstopil tudi z županskega položaja, berlinski krščanski demokrati pa vseeno niso preveč glasni. Ker vladajo skupaj z njim, javnost tudi njih nima za čisto nedolžne, še posebej, ker je poleg mesta Berlin in dežele Brandenburg skoraj tretjinska delničarka letališča država Nemčija, ki jo predstavlja krščanskodemokratsko-liberalna vlada Angele Merkel.

Wowereit in Platzeck imata vsaj nekaj sreče, saj se mednarodna javnost zdaj ne sprašuje, kako sta lahko tako zamočila socialdemokratska prvaka Berlina in Brandenburga, ampak pišejo, da se je osramotila vsa Nemčija. Zato bosta najbrž tudi dobila še eno milijardo evrov, kolikor naj bi stalo dokončanje letališča. Poleg protipožarnih naprav, zaradi katerih so prestavili za lansko poletje napovedano otvoritev, pa je menda še marsikaj narobe, v nekaterih medijih pa so se pojavile celo ugibanja, ali so peščena brandenburška tla sploh primerna za takšno gradnjo. Nekateri strokovnjaki že pozivajo, naj začnejo znova bolj na jugu pri Sperenbergu, česar bi se najbolj razveselili južnoberlinskih predmestij. Čisto v slogu letališke odisejade so jim namreč do lani lagali, da bodo letala vzletala v ravni črti, mnogi, ki na to niso računali, bodo zdaj nad glavo dobili glasna letala.