Berlusconi in Severna liga pišeta nova pravila

Rim - Po nedavnih deželnih volitvah, ki so utrdile sedanjo vladno koalicijo, predvsem pa povečale moč in ugled Severne lige, se je v Italiji začelo dolgo napovedovano obdobje reform. Premier Berlusconi se je v svojem dvorcu v Arcoru blizu Milana srečal z voditelji padanske Severne lige, potem je lahko zaploskal podpisu predsednika Napolitana pod zakon, ki mu dovoljuje, da ne bo hodil na sodne obravnave, saj ima preveč dela z vladanjem. Naposled pa se je zgodilo, da so na Kvirinal poklicali padanskega politika Roberta Calderolija predstavit načrt reform, temeljitih in potresnih.

Načrt reform ni samo padanski, menda je skupno delo Berlusconijevih in Bossijevih strokovnjakov in politikov. Severna liga posebej poudarja, da je prav ona motor sprememb v državi, novih pravil ni samo pripravljala, ampak jih bo tudi uresničevala. Calderoli, ki je minister za poenostavljanje zakonodaje, je predsedniku Napolitanu na Kvirinal nesel dvajset strani dolg dokument, razdeljen na 37 členov, ki postavljajo na glavo, kar je Italija poznala po drugi svetovni vojni.

Napoved polpredsedniškega sistema

Po prvih ocenah poznavalcev je severnjaški model, ki naj bi zavladal po reformah, prava ustavna revolucija, ki napoveduje, da bo Silvio Berlusconi res končal kot predsednik republike po novem kopitu, v tako imenovanem polpredsedniškem sistemu, povzetem po francoski peti republiki.

Če bodo reforme sprejete, kar pa ob sedanji premoči vladajoče koalicije in že prav neverjetni šibkosti opozicije ni nemogoče, bo imela Italija morda že kmalu od ljudstva izvoljenega predsednika republike (zdaj je predsednik izbran v parlamentu in ima bolj simbolne kot konkretne pristojnosti), vlado pa bo vodil premier, ki ga bo imenoval in odstavljal predsednik republike (zdaj je premier šef zmagovalke na parlamentarnih volitvah).

Predsednik naj bi vladal pet let, njegova nedotakljivost bo popolna, kar je v sedanjih italijanskih razmerah eno izmed najbolj tehtnih reformnih določil. Parlament ne bo več mastodont, kakor je zdaj, ko v enakovrednih poslanski zbornici in senatu sedi in dobiva izjemno visoko plačo 945 izvoljencev ljudstva. Poslanska zbornica, ki naj bi poslej odločala o vsem najpomembnejšem, tudi o podpori predsedniku vlade, naj bi imela 400 članov (in osem Italijanov iz tujine) namesto sedanjih 630. Senat naj bi bil federalen, z 200 člani, izvoljenimi v dvajsetih deželah, namesto dosedanjih 315. Dosmrtne senatorje, med katere zdaj sodijo bivši predsedniki republike in zaslužni državljani, ki jih imenujejo trenutni predsedniki republike, bodo odpravili.

Pomembna se zdi tudi sprememba, ki ustavnemu sodišču določa, da mora zbrati dve tretjini glasov, če hoče izničiti v parlamentu že izglasovani zakon. Doslej so lahko zakone zavračali z navadno večino, kar je posebno prizadelo sedanjega premiera Berlusconija, večkrat so mu skresali zakone, ki so mu zagotavljali nedotakljivost.

Nekateri analitiki že ugotavljajo, da je novi sistem narejen po Berlusconijevi meri in podobi, napovedujejo tudi, da bo sedanji premier po novem vsemogočni predsednik republike, njegov sedanji finančni minister Giulio Tremonti pa predsednik vlade. Silvio Berlusconi pa umirja žogo in napoveduje, da se hoče o vsem, tudi o uvedbi polpredsedniškega sistema, pogovoriti tudi z opozicijo.

Opozicija poudarja, da se je treba o tako pomembnih in za vse državljane prelomnih spremembah najprej pogovoriti v parlamentu. Podobno odločni so tudi nekateri iz koalicijskih vrst, ki čutijo, da jih padanski legionarji izrivajo iz prve lige in z glavnega odra. Najbolj osupla nad tem, da so na Kvirinalu reforme predstavili Padanci, sta predsednika obeh parlamentarnih domov, Fini in Schifani. Zlasti Gianfranco Fini, ki je formalno še vedno Berlusconijev podpredsednik v Ljudstvu svobode, se počuti odrinjenega v kot. Zelo verjetno pripravlja nasprotni udarec.

Iz petkove tiskane izdaje Dela