Biden vrača udarec

New York - »Joe je bil nocoj izvrsten. Zelo sem ponosen nanj,« se je po sinočnji prvi in edini javni diskusiji med Bidenom in Ryanom odzval ameriški demokratski predsednik Barack Obama. Pred enim tednom je predsednikova medla predstava v prvem soočenju z republikanskim tekmecem Mittom Romneyem povzročila dvig Romneyeve priljubljenosti, demokrate pa spravila v paniko, Biden pa se je po mnenju večine dežurnih analitikov včeraj precej bolje odrezal od svojega šefa in rešil čast demokratske dvojice.

V poldrugourni debati na univerzi v mestecu Danville v zvezni državi Kentucky, ki jo je vodila novinarka televizije ABC Martha Raddatz, sta se tekmeca energično, včasih skorajda agresivno spopadala tako o notranjepolitičnih kot mednarodnih vprašanjih. Dolgolestni senator in veteran demokratske zunanje politike Biden je uspel v prvih nekaj minutah izreči vse tiste očitke na račun republikanskih tekmecev, ki jih je Obama v mlačnem spopadu z Romneyem na veliko osuplost svojih pristašev izpustil. Republikanskega predsedniškega kandidata je obtožil, da je nasprotoval državnemu reševanju avtomobilske industrije, svetoval, naj država pusti, da bankrotirani najemniki stanovanjskih posojil izgubijo strehe nad glavo, in svojim sponzorjem zaupno razlagal, kako da je 47 odstotkov prebivalcev ZDA, ki ne plačujejo dohodnine, odvisnežev, ki mislijo, da so upravičeni do državne pomoči.

»Najbrž ste opazili mojo frustriranost glede njihovega odnosa do Američanov,« je Biden povedal v zaključni izjavi.
Prvič v zgodovini se za podpredsedniški položaj potegujeta dva katolika, med 69-letnim Bidenom in 42-letnim Ryanom je tudi največja generacijska razlika doslej. Medtem ko Biden, ki sicer osebno verjame, da se življenje začne s spočetjem, podpira pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti, Ryan, ki je med 14-letnim službovanjem v zveznem predstavniškem domu podprl več zakonov o omejitvi abortusa, pravi, da bi z Romneyem to pravico dovolila le v izjemnih primerih, kakor je posilstvo ali incest. Biden je ponovil, da bi morali najbogatejši Američani plačevati višje davke, tekmeca pa je obtožil, da hoče ohraniti nepoštene privilegije najpremožejših na račun klestenja pravic in imetja srednjega sloja. Ryan, ki velja za fiskalnega strokovnjaka »stare dobre stranke«, kakor tudi pravijo republikancem, pa je demokratsko adminstracijo kritiziral, da je zavozila ekonomsko okrevanje in razdelila davkoplačevalski denar za pospešitev gospodarstva svojim političnim podpornikom. »Rad imam tega svojega prijatelja tukaj,« je Biden pokazal na Ryana. »Takrat mi je poslal dva pisma, v katerih me je prosil za stimulacijski denar za podjetja v svoji državi Wisconsin... Ta denar hočemo, ker bomo z njim ustvarili delovna mesta, je takrat zapisal. Zdaj pa sedi tukaj in me gleda,« je podpredsednik predstavil licemerje svojega tekmeca.

Če se je Biden izkazal v notranji politiki, pa se je v mednarodnopolitičnih temah dovolj dobro odrezal na tem področju neizkušeni Ryan, so včeraj ugotavljali tudi bolj liberalni analitiki.

Administracija se je po napadu na ameriški konzulat v libijskem mestu Bengazi, v katerem je umrl veleposlanik in še trije diplomati, zapletla v nasprotujoče si razlage tragičnih dogodkov. Najprej so pojasnjevali, da je šlo za spontane demonstracije, ki jih je zanetil žaljivi protiislamski filmček, narejen v Kaliforniji. Zdaj pa pravijo, da so ameriški diplomati umrli v organiziranem terorističnem napadu.

Republikanci Obamovo administracijo kritizirajo tudi zato, ker je slabo poskrbela za zaščito diplomatov, čeprav so ti zahtevali varnostne okrepitve. »Naš veleposlanik v Parizu ima oddelek marincev, ki ga varuje. Ali ne bi morali marinci varovati tudi našega veleposlanika v Bengaziju, mestu, za katerega vemo, da se v njem skrivajo oborožene celice Al Kaide?« se je spraševal Ryan.

»Ta reč v Bengaziju je sama po sebi tragedija, hkrati pa je na žalost tudi znamenje širšega problema. To, kar gledamo prek televizijskih zaslonov, je propad Obamove zunanje politike,« je dodal republikanski podpredsedniški kandidat. V republikanskem taboru sedanjemu predsedniku očitajo, da je njegova zunanja politika »premehka« in preveč »opravičevalska«. To naj bi se odražalo tako v primeru nedavnih protiameriških protestov v islamskem svetu kot v neodločni politiki do sirske krize kot v odzivu na iransko jedrsko grožnjo. Po Bidenovih besedah so te kritike kup praznih marenj, republikanske kritike pa je obtožil, da so polni visoko letečih besed, ko pa od njih končno izsiliš odgovor, kaj bi sami konkretno storili, izveš, da se njihova politika ne bi prav nič razlikovala od tega, kar trenutno počne Bela hiša. »Zadnja stvar, ki jo potrebujemo, je nova vojna,« je opozoril Biden. Povedal je, da doslej najhujše sankcije proti režimu v Teheranu delujejo, Iran pa da je še daleč od tega, da bi se dokopal do jedrskega orožja. »Iran je danes bolj izoliran kakor takrat, ko smo prišli na oblast,« je Biden pohvalil sposobnost adminstracije, da je k ostrejšim ukrepom proti Teheranu pritegnila tudi Moskvo in Peking. »A Irancem ne bomo pustili, da pridejo do jedrskega orožja,« je bil odločen demokratski podpredsednik.