BiH: Dvomi o veljavnosti popisa prebivalstva

 Glavni cilj verskih skupnosti in nacionalnih strank je bil med popisom ta, »da bi bilo nas več kakor njih«.

Objavljeno
21. oktober 2013 18.52
Zdravko Latal, Sarajevo
Zdravko Latal, Sarajevo
Sarajevo – V Bosni in Hercegovini doslej verjetno še ni bilo popisa prebivalstva, ki ne bi povzročil takšnih ali drugačnih političnih, narodnostnih in verskih napetosti, vendar je pred dnevi opravljeni popis po petnajstih dneh popisovanja nedvomno presegel vse prejšnje.

Vse verske skupnosti so pozivale svoje vernike in vse nacionalne stranke so pozivale pripadnike svojih narodov, naj se nujno udeležijo popisa. Pozivali so tudi diasporo, naj v teh petnajstih dneh oktobra vendarle pride v svoje ali tuje hiše, kar je pravzaprav vseeno – glavno je, »da bi bilo nas več kakor njih«. Popisne sezname so podrobno analizirali, da bi preprečili kakršno koli zvijačo, s katero bi drugi pridobili številčno prednost. Popisa so se bali zlasti bošnjaški strankarski in verski voditelji, saj bi se »njihov« človek lahko izrekel za Muslimana ali Bosanca in bi ga tako uvrstili med »druge«, Bošnjakov pa bi bilo tako nekoliko manj.

Katoliška cerkev je pozivala vse Hrvate v državi in tiste zunaj BiH, naj se udeležijo popisa. Po naključju ali pa tudi ne se je hrvaški premier Zoran Milanović pojavil v Bosni in Hercegovini na začetku popisa in obiskal kraje z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Novinarjem je zatrjeval, da obisk nikakor ni povezan s popisom prebivalstva.

Obtožbe o manipulaciji

Zaradi takšnih in podobnih razlogov je popis nekaj let zamujal, poleg tega so mnogi – med drugim tudi vodilni ljudje v statističnem uradu BiH – opozarjali na številne pomanjkljivosti med popisovanjem, zato so se pojavili resni dvomi o veljavnosti popisa. Tisti, ki zdaj trdijo, da opravljeno delo ni veljavno, pravijo, da bi lahko počakali še pol leta ali leto dni, da bi pridobili ustrezne statistične podatke. Drugi, ki so prepričani, da je bilo vse opravljeno veljavno in v skladu s pravili, hkrati pa se ne zmenijo za »manjše« spodrsljaje, pojasnjujejo, da še nikjer na svetu noben popis prebivalstva in premoženja nikoli ni bil popolnoma natančen, niti tisti prvi popis iz avstro-ogrskih časov leta 1895, ko so ugotavljali ne samo, koliko ljudi živi v BiH, ampak tudi, koliko je goveda, kokoši ter plodne in neplodne zemlje.

Vodja Ljudskodemokratičnega gibanja (NDP) Dragan Čavić, sicer najbolj goreč nasprotnik predsednika Republike srbske Milorada Dodika, je opozoril javnost, da je bilo pri popisu prebivalstva na ozemlju Republike srbske veliko manipulacij. Zavod za statistiko Republike srbske ni dovolj učinkovito preprečil, da bi osebe – predvsem Bošnjake –, ki živijo zunaj srbske entitete več kot leto dni, popisovali, kakor da imajo stalno bivališče v Republiki srbski. Čavić je povedal, da so izvedeli za primere, ko je en sam član gospodinjstva dajal podatke o dvajsetih odsotnih sorodnikih. Čavić je prepričan, da bo popis v Federaciji BiH razkril pravo število Srbov, v srbski entiteti pa se bo na podlagi lažne etnične strukture prebivalstva zdelo, da tu živi precej več Bošnjakov kakor v resnici.

Mediji so poročali o številnih pripombah državljanov, predvsem v Srebrenici, kjer je neki popisovalec svoje delo opravljal kar v enem od lokalov. Obmejna policija BiH je objavila novico, da je na mejnem prehodu na Drini v občini Srebrenica prijela nekega popisovalca, ki je gradivo za popis poskušal prenesti v Srbijo, in spet drugega popisovalca, ki se je z gradivom za popis vračal iz Srbije. Ob koncu popisa so ugotovili, da za nadaljevanje dela v nekaterih občinah – spet omenjajo Srebrenico in srbsko entiteto – manjka več kot 45.000 popisnih listov. Statistični urad BiH je pred začetkom popisa natisnil 4,5 milijona popisnih listov, čeprav je ocenil, da v državi ne živi več kakor 3,5 milijona ljudi, nato je dodatno natisnil še 100.000 listov.

In to še ni vse. Tik pred začetkom dela se je nekaj popisovalcev odločilo, da ne bodo sodelovali pri popisu, čeprav bi za 15-dnevno delo prejeli skoraj celo povprečno mesečno plačo. Ko se je popis začel, statistični urad sploh še ni imel sklenjene pogodbe za hranjenje gradiva za popis. Državni statistični urad je kljub temu sporočil novinarjem, da je zadovoljen z opravljenim delom in da se je glede na obseg dela zelo malo državljanov pritožilo zaradi nepravilnosti, predhodni rezultati popisa pa bodo znani čez tri mesece.