BiH in volitve v Srbiji: strah pred Miloševićevo vrnitvijo ...

V Bosni in Hercegovini se tokrat vsi strinjajo, da Beograd ne bo bistveno spremenil politike do sosede onstran Drine.

Objavljeno
10. maj 2012 20.19
Zdravko Latal, Sarajevo
Zdravko Latal, Sarajevo
Sarajevo – V BiH ne pričakujejo, da bo Beograd po volitvah bistveno spremenil politiko do regije, vendar se nekateri resno bojijo vrnitve Miloševićeve politike in Socialistične stranke Srbije, ki je lahko zadovoljna s svojim volilnim rezultatom.

Ne glede na to, kdo bo po drugem krogu postal srbski predsednik, Boris Tadić ali Tomislav Nikolić, se v Bosni in Hercegovini tokrat vsi strinjajo, da Beograd ne bo bistveno spremenil politike do BiH. Tako v srbski entiteti kot v Federaciji BiH bi v predsedniškem naslanjaču raje spet videli Sarajevčana Tadića, ker so prepričani, da že poznajo njegovo politično usmeritev in da so ga v Bruslju že dolgo pred volitvami disciplinirali in usmerili na pot, ki vodi v EU. Miru Lazoviću, medvojnemu predsedniku skupščine R BiH, ni všeč nobeden od obeh politikov. Tadić izvaja dvolično politiko do BiH, Nikolić pa je spreobrnjenec, ki se je iz Šešljevega radikalca prelevil v naprednega politika, a je pravzaprav ostal velik srbski nacionalist, trdi Lazović.

Vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik upa, da bo zmagal Tadić, saj ga je močno podprl med predvolilno tekmo. Zaradi njegove odločne podpore so nekateri trdili, da je na Tadićevih volitvah zmagal pravzaprav Dodik, tega pa mu Nikolić gotovo ne bo odpustil, ne glede na to, ali bo postal predsednik Srbije ali ne. Tudi nekatere opozicijske radikalne stranke v srbski entiteti, denimo Srbska radikalna stranka RS, so prepričane, da so bili nastopi predsednika Republike srbske Dodika na predvolilnih zborovanjih v Srbiji, ko je močno podprl Demokratsko stranko in Tadića, nedopustni, ker je odkrito zlorabil ustanovo Republike srbske. Radikalci Republike srbske so opozorili javnost na to, kako se je Dodik odzval na sprejetje deklaracije o Srebrenici v srbski skupščini in kaj meni o Tadićevem podpisu istanbulske deklaracije, in poudarili, da ta dejanja podpirajo obnovo osmanskega cesarstva na Balkanu.

Srbija bo še naprej podpirala Republiko srbsko, ne bo pa tako odločno podpirala Dodika, kakor pričakuje sam. Tadić se bo zaradi čedalje večje priljubljenosti Dodika v Srbiji distanciral od njega, Nikolić pa bo ugotavljal, kako je Dodik pridobil nepremičnine v Srbiji. V Sarajevu nikogar ne skrbi prihodnja politika Tadića in Nikolića, vsi komentatorji pa opozarjajo na vrnitev in vpliv Miloševićeve stranke na srbsko politiko. Ivica Dačić, vodja Socialistične stranke Srbije ter nekdanji tiskovni predstavnik in učenec Slobodana Miloševića, je po mnenju mnogih iz Sarajeva pravi zmagovalec srbskih volitev. Tadić in Nikolić ne bosta mogla sestaviti vlade brez njega, pa tudi sam je objestno, kakor je bilo značilno za Miloševića, izjavil, da ne ve, kdo bo srbski predsednik, ve pa, kdo bo premier, in tako dal vedeti, da se brez njega v srbski politiki ne bo moglo zgoditi nič.

Zaradi Miloševićevega duha, značilnega za dosedanjega srbskega notranjega ministra Dačića, ki ga je Republika srbska tik pred volitvami odlikovala zaradi domnevno dobrega sodelovanja srbske policije s policijo v Republiki srbski, je analitike v Sarajevu začelo skrbeti, da se v Srbiji pravzaprav nič ni spremenilo od Miloševićeve vladavine do današnjih dni. Previdnejši so tudi zato, ker nobena od treh političnih strank, ki so na volitvah dobile največ glasov in sedežev v parlamentu – SNS 73, Tadićeva stranka 68, Dačićeva SPS pa 45 –, med volilno kampanjo ni omenjala Kosova ali Bosne. Vsi v Srbiji namreč dobro vedo, da je kosovske zgodbe za Srbijo konec, ne glede na to, da bodo tako kot doslej prisegali, da nikoli nihče ne bo priznal neodvisne države Kosovo. Zaskrbljenost pa zbuja dejstvo, da nihče ni omenjal Bosne. Dodika nikoli nihče v Srbiji ni opozoril, naj neha groziti z referendumom in izstopom iz države BiH ter jo omalovaževati. Žarek upanja na spravo in krepitev stabilnosti v regiji lahko zagledamo, samo če vemo, da v Srbiji nekateri razmišljajo drugače od Tadića, Nikolića in Dačića. Takšen je, denimo, Čedomir Jovanović, ki meni, da mora Srbija sprejeti bolečo resnico iz bližnje preteklosti, njegova stranka pa je na tokratnih volitvah dobila več glasov kot na prejšnjih in ima teoretične možnosti za vstop v vlado.