BiH: spomini so sveži, rane še bolijo in strah ima velike oči

BiH se pospešeno vrača v čas devetdesetih let, vse več ljudi pa izraža bojazen pred morebitnimi incidenti širših razsežnosti.

Objavljeno
02. april 2013 17.40
reu/BOSNIA-WAR/
Zdravko Latal, Sarajevo
Zdravko Latal, Sarajevo

Sarajevo − Nič novega v deželi Danski, oprostite, v Bosni in Hercegovini. Novo je morda to, da se država pospešeno vrača v čas devetdesetih let in da vse več ljudi javno izraža bojazen pred morebitnimi incidenti širših razsežnosti, na kar v svojem zadnjem poročilu opozarja tudi mednarodna krizna skupina za Balkan.

Pred časom oziroma nekaj dni po koncu vojnih spopadov, ko so se večje skupine Srbov vrnile na nekdanje domove v Drvar, Bosansko Grahovo in Glamoč, se je potihoma govorilo, da gre za politično akcijo, ki bo slej ko prej, ko se bodo pripadniki omenjenega naroda številčno okrepili, pripeljala do tega, da bodo poskušali Srbi ob pomoči Banjaluke tukaj ustanoviti nekakšno novo avtonomno območje oziroma zvezo avtonomnih srbskih občin.

V omenjenih treh občinah so bili Srbi od nekdaj večinski narod. Po zadnjem popisu, ki so ga izvedli leta 1991, je v Drvarju živelo 97,3 odstotka Srbov, v Bosanskem Grahovu 95,5 odstotka in v Glamoču 75,5 odstotka Srbov. Prav toliko jih je bilo tudi v Bosanskem Petrovcu, ki je zdaj del Unsko-sanskega kantona. Takrat je v Drvarju živelo le 34 Hrvatov in 33 Muslimanov. V Drvarju in Grahovu Srbi, ki so bili pod nadzorom SDS Radovana Karadžića, leta 1992 niso dovolili referenduma o samoopredelitvi BiH. Mislili smo, da so se ljudje po vojni česa naučili. Po sklenitvi daytonskega sporazuma so te tri občine postale del Livanjske županije, v kateri so v večini Hrvati in ki je pod nadzorom HDZ in drugih hrvaških strank.

Medtem se je v Drvarju nastanilo tudi večje število pregnanih Hrvatov. Vse tri večinske srbske občine, ki so že pred vojno veljale za najslabše razvita območja, so danes še toliko bolj revne. Prebivalci Drvarja so nedavno, potem ko so v mestu zaprli še zadnji proizvodni obrat, in sicer žago, objavili osmrtnico in mestu priredili pogreb. Naj spomnimo, da je Drvar mesto, v katerem je vse do razpada SFRJ zelo uspešno delovala tovarna finega papirja, ki je bila v lasti Papirne industrije Krško.

V mestu je bila tudi zelo dobro razvita kovinska in lesna industrija. Neodvisni analitiki sedanjo revščino ob vseh globalnih gospodarskih problemih pojasnjujejo tudi s strahom vlagateljev, da bi vstopili v politično neurejena območja. Naravni viri namreč še vedno obstajajo. Gre za velikanska območja, primerna za proizvodnjo zdrave hrane, ribištvo in živinorejo, ki pa so zdaj v celoti zapuščena. Veliko je tudi vodnih virov.

Prvi slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošić je ob koncu devetdesetih let prišel v Drvar, da bi si ogledal, kaj je ostalo od nekdanje slovenske papirne industrije. Tovarno so spremenili v vojašnico Hrvaškega obrambnega sveta, predstavniki območnih oblasti pa niso pokazali nikakršnega zanimanja za nove posle. Eni so pričakovali podporo iz Hrvaške, drugi iz Srbije. Na podeželje so se vrnili starejši ljudje, mladi pa so ostali kje drugje v srbski entiteti, v Srbiji, ali pa so se s trebuhom za kruhom odpravili v širni svet. Razumljivo je, da vlada med starejšimi prebivalci vse večje nezadovoljstvo, očitno pa je tudi to, da se še vedno niso ničesar naučili o tem, kaj pomenijo obljube politikov.

Burni odzivi

Kot navajajo mediji, je predsednik Republike srbske Milorad Dodik trdil, da bi lahko ob morebitni reformi Federacije BiH občine Drvar, Bosansko Grahovo in Glamoč, pa tudi sosednji Bosanski Petrovac, dobile določeno avtonomijo v okviru Federacije BiH. Predsednik Republike srbske je obljubil, da zaradi interesov Federacije BiH ne bo nihče izključil tukajšnjih Srbov, ki so v tej entiteti konstitutivni narod. Republika srbska sicer ne bo zahtevala morebitne priključitve teh občin srbski entiteti, ker bi bilo to kršenje daytonskega sporazuma, se bo pa stranka SNSD, ki uživa podporo Srbov v federaciji, še bolj dejavno vključila v izboljševanje položaja srbskega naroda, je dejal Dodik. V tej svoji izjavi pa ni pojasnil tega, zakaj ni že kdaj prej izrazil te svoje skrbi in podpore. Približno v istem času je moral Dodik zaradi gospodarskega in socialnega zloma srbske entitete zamenjati vlado in imenovati nove ministre. Srbska opozicija je to njegovo potezo razglasila za kozmetični popravek s katerim si želi pridobiti še nekaj časa do splošnih volitev, ki bodo jeseni prihodnje leto.

Ustanavljanje Zveze avtonomnih srbskih občin je izzvalo burne odzive, in to predvsem v Livanjski županiji, v kateri vlada HDZ, ki je odnedavnega velika nova zaveznica SNSD. Hrvaški politiki so se na vse skupaj odzvali v skladu s tem, kateri stranki pripadajo. Eni so pozvali državljane, naj bodo mirni, drugi so jim svetovali, naj bodo previdni, tretji pa jih spodbujajo k revanšizmu, hkrati pa zahtevajo, da se tudi v srbski entiteti ustanovijo zveze avtonomnih revnih bošnjaških in hrvaških občin, v katerih so v večini Hrvati ali Bošnjaki, kot je to, denimo, Srebrenica. Spomini so sveži, rane še vedno bolijo in strah ima velike oči.