Tiskane izdaje
Slovenski finančni minister Uroš Čufer tega ob prihodu na zasedanje evrske skupine ni hotel potrditi. Nejasno je tudi, ali bo odobrena pomoč Abanki, ki je poseben primer, saj še ni predložila programa prestrukturiranja. Zato bo že tako v prvi fazi dobila le začasno odobritev pomoči. Do končne odločbe ne bo mogla izpeljati transferja terjatev v slabo banko. Tudi prva dokapitalizacija ne bo potekala v polnem obsegu, marveč le v minimalnem znesku. Abanka bo morala predvidoma v dveh, treh mesecih pripraviti načrt prestrukturiranja.
»Čim več (bank), čim prej,« je glede današnjega odločanja Bruslja povedal minister Čufer. Tako NLB kot NKBM, ki sta že v preteklosti dobili državno pomoč, sta program prestrukturiranja že predložili Bruslju. V njem bodo zaveze, denimo o privatizaciji, boljšemu upravljanju tveganj, osredotočanju na osnovno dejavnost.
Bruselj bo predvidoma potrdil še državno pomoč v primerih Probanke in Factor banke, za kateri je Slovenija septembra dobila le začasno odobritev pomoči.
Bruselj je imel v postopkih organizacije stresnih testov ključno vlogo. Že spomladi je zahteval izpeljavo neodvisnih pregledov bančnega drobovja in stresne teste kot pogoj za kakršno koli državno pomoč NLB & Co. Glede tega je imel glavno vlogo generalni direktorat za konkurenčnost DG Comp pod okriljem komisarja Joaquína Almunia. Kljub drugačnim pričakovanjem in izjavam najvišjih predstavnikov slovenske vlade na čelu s premierko Alenko Bratušek niso dovolili nobenega prenosa bančnih terjatev (razen po tržnih cenah) na slabo banko.
Nova pravila o državnih pomočeh bankam, ki veljajo od 1. avgusta so za komisijo kot sveto pismo. Tako morajo pred pomočjo iz žepa davkoplačevalcev svoj del bremena prevzeti lastniki in nižje rangirani upniki, kakršni so lastniki podrejenih obveznic. Poleg tega je komisija bolj ali manj narekovala Sloveniji, kakšno obliko stresnih testov mora izpeljati. Po objavi njihovih rezultatov so sporočili, da bodo njihove izsledke najprej analizirali in šele nato bodo sprejeli odločitev o odobritvi.
Načrt prestrukturiranja mora banki, ki je dobila pomoč, zagotavljati možnost preživetja na trgu. Zagotovljena mora biti delitev bremen (vključno s sodelovanjem podrejenih upnikov). Poleg tega morajo biti sprejeti ukrepi za odpravljaje izkrivljanja konkurence, ki ga povzroča državna pomoč, saj jo je dobil le del akterjev na trgu. V bruseljskem uradništvu ocenjujejo, da so postopki v primerjavi z drugimi državami, v katerih so banke prejemale pomoč, potekajo »skrajno hitro«.
