Bo Burma osvobodila tudi politične zapornike?

Pred obiskom Baracka Obame naj bi Burma osvobodila 452 zapornikov. Ali bodo med njimi tudi politični, še ni jasno.

Objavljeno
15. november 2012 10.08
TOPSHOTS-US-POLITICS-OBAMA
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Najpjidav - Nekaj dni pred prihodom prvega ameriškega predsednika v Burmo, so tamkajšnje oblasti sporočile, da nameravajo v znak dobre volje in zavezanosti k demokratičnim reformam osvoboditi 432 zapornikov. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFF številni svojci političnih zapornikov upajo, da bodo med pomiloščenimi tudi njihovi najbližji. Anonimni vir je za AFP povedal le, da bodo med osvobojenimi tudi nekateri tujci.

Burma je sicer v zadnjih mesecih iz zaporov izpustila več sto političnih zapornikov, a jih po podatkih organizacij za človekove pravice za rešetkami še vedno ostaja okoli 300. Nazadnje so večje število zaprtih pomilostili septembra, ko je predsednik Thein Sein obiskal sedež Združenih narodov v New Yorku.

Predstavnik Nacionalne lige za demokracijo (NLD), ki jo vodi junakinja burmanske demokracije Aung Sa Su Kji, sicer pozdravlja amnestijo, a ima pomisleke o času osvoboditve. »Čudno je, da bodo zapornike osvobodili tik pred prihodom Obame. To bi morali storiti prej in s tem dokazati pristno voljo do amnestije,« je povedal Ohn Kjaing. Kritičen je tudi Kjav Min Ju, predstavnik skupine Generacija 88, ki je poudaril, da je osvoboditev vseh političnih zapornikov ključna za narodno spravo. »Izpustitev zapornikov ne bi smela biti povezana z obiskom Obame. To je nekaj, kar bi morala vlada storiti v najkrajšem možnem času,« je povedal.

Kot smo v Delu že poročali, se bo Obama v Burmi sestal s predsednikom Thein Seinom in opozicijsko voditeljico Aung San Su Kji.

Tiskovni predstavnik Bele Hiše Jay Carney je po pisanju BBC sporočil, da bo Obama burmanski civilni družbi govoril o pomenu demokratične tranzicije, voditelje pa spodbudil k nadaljevanju demokratičnih procesov.

Burma je bila dolga leta pod sankcijami ZDA, ki so se z razvojem dogodkov začele rahljati. Marca lani je po desetletjih diktature vojaškega režima na oblast stopil civilni predsednik.