Tiskane izdaje
Kairo - Trg Tahrir v središču egiptovske prestolnice je danes zopet napolnilo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti vojaškemu državnemu udaru in ob čakanju na razglasitev rezultatov predsedniških volitev, ki bi morali biti znani že v torek, zahtevalo nadaljevanje revolucije.
Čeprav so bili protestniki prepričani, da bo egiptovska volilna komisija danes vendarle razglasila uradne rezultate predsedniških volitev, ki so potekale minuli vikend, se to do zaključka naše redakcije ni zgodilo. Nevroza in tesnoba na Tahrirju, čustvenem središču egiptovske revolucije, je iz ure v uro naraščala. Današnje proteste je sicer organizirala Muslimanska bratovščina, ki je že v torek razglasila, da je na volitvah z 51,74 odstotka glasov - podatke je bratovščini dostavila volilna komisija - zmagal njen kandidat Mohamed Mursi.
Muslimanskim bratom so se na Tahrirju v popoldanskih urah pridružili tudi aktivisti in prvotni avtorji revolucije, med katerimi - na to je potrebno vedno znova opozoriti - ni bilo prav nobenega vidnega člana bratovščine. Ta je revolucijo in smrt 870 protestnikov izrabila za svoj velik politični vzpon, ki ga je »kapitalizirala« z zmago na parlamentarnih volitvah. A politični triumf bratovščine je bil preposto prevelik, da bi ga lahko egiptovski generali in tako imenovana »globoka država« sprejeli kot dejstvo, zato je vrhovni vojaški svet (SCAF), ki je revolucijo ugrabil že v njenih prvih dnevih, začel izvajati ukrepe za vrnitev - oziroma utrditev - vojaške diktature.
Pridigarji in generali
Med drugimi so generali razveljali rezultate parlamentarnih volitev, sklenili razpustiti parlament in si v slogu bolj znanih vojaških hunt podelili absolutno oblast v državi, ki je le korak oddaljenega od velike tragedije. Ironično je, da se je Muslimanska bratovščina ves ta čas intenzivno pogajal z vojsko - pridigarji in generali so si namreč veliko bližje, kot se morda zdi. V državi sta se tako utrdila dva skrajno nedemokratična bloka, med katerima je umrla revolucija.
Joe Stork, ki vodi bližjevzhodno pisarno Human Rights Watch, pravi, da so si egiptovski generali z brezobzirno širitvijo svojih pooblastil in moči, ki predvideva tudi zapiranje aktivistov in drugače mislečih, v zadnjih mesecih pridobili celo več moči, kot so jo imeli v času Mubarakovega režima. »Amandmaji, ki jih je sprejela vojska, so zadnji znak tega, da vojska do 30. junija oblasti ne namerava prenesti v civilne roke,« je dodal Stork.
Ahmad Šafik, predsedniški kandidat Vrhovnega vojaškega sveta in zadnji predsednik vlade v času Hosnija Mubarak, je že v četrtek popoldan iz prestižnega kairskega hotela sporočil, da je - čeprav številke kažejo drugače - prepričan v svojo volino zmago, hkrati pa je ostro zagrozil protestnikom na Tahrirju. Imel se je kje in od koga učiti. »Cilj vseh teh protestov na trgih in kampanja terorja ter medijske manipulacije so namenjene spremembi resničnih volilnih rezultatov. V svojo legitimno zmago sem povsem prepičan,« je izjavil Šafik, kar je na Tahrirju, kjer so ljudje pozivali k nadaljevanju revolucije za vsako ceno, naletelo na silovito neodobravanje.
