Tiskane izdaje
Zagreb – Uradni Zagreb pričakuje, da bo tudi Bruselj povedal, kako in s kolikšno vsoto bo sodeloval pri povezovanju kopenskega dela Hrvaške z Dubrovnikom in Pelješcem. V igri naj bi bilo osem različic povezave, najsprejemljivejši sta most ali gradnja koridorja nad Neumom.
»Nekaj je treba narediti čim prej, saj če bo šlo tako naprej, bomo v tem delu Hrvaške še kar tujci v lastni državi. Navsezadnje se res počutimo kot enklava v Evropski uniji,« menijo prebivalci južne Hrvaške. Hrvaška je bržkone ena redkih držav v Uniji, ki ji ozemlje dobesedno »seka« druga država, in sicer Bosna in Hercegovina. »Hrvaška je vstopila v Evropsko unijo, mi pa v črno luknjo,« pravijo črnogledi prebivalci Dubrovnika, ki se po novem ubada z veliko več težavami kot pred vstopom, saj tovornjaki z blagom, gorivom in vsem drugim, potrebnim za življenje, odslej potujejo tja po novih pravilih. In poteh! Zato je nervoza v tem delu Hrvaške razumljiva.
Hrvaško prometno ministrstvo je sicer že pred časom najelo neko francosko svetovalno podjetje za izdelavo možnosti povezovanja (približno 200.000 evrov je za študijo primaknila tudi EU), rok za študije je minil te dni, vendar so ga podaljšali za najmanj poldrugi mesec ali še pozneje, kot menijo nekateri.
Kot pišejo hrvaški mediji, naj bi bilo zdaj v igri kar osem možnosti, vendar sta le dve najsprejemljivejši; in sicer most, ki bi bil po prepričanju številnih najustreznejša socialna in politična rešitev, ali pa gradnja ekonomsko ustreznejšega posebnega koridorja nad Neumom. Uradni Zagreb pisanja ne želi komentirati, saj se je zunanja ministrica Vesna Pusić pred nekaj meseci že opekla, ko je dejala, da »prve ocene kažejo, da je najverjetnejša in najsprejemljivejša različica gradnja mostu«. V EU so bili jezni, ker je ministrica prehitro začela dajati izjave, prav tako je bil slabe volje predsednik vlade Zoran Milanović.
Sicer pa je bila gradnja peljškega mostu aktualna že pred časom. Pogodbo za gradnjo mostu do največjega dalmatinskega polotoka (njeno vrednost so takrat ocenili na 320 milijonov evrov) je leta 2007 podpisala tedanja desnosredinska vlada. Gradnja naj bi bila po takratnih načrtih končana 12. maja lani, a se odtlej ni kaj dosti naredilo. Razen da si je oblast to problematiko podajala kot vroč kostanj, nervoza na jugu Hrvaške pa je postajala vse večja. Nekaj denarja je bilo sicer že vloženega, nekaj gradbenih del opravljenih, vendar nič oprijemljivega.
Zdaj, kot kaže, naj bi v igri resnično ostali dve različici; in sicer most ali avtocestni koridor nad Neumom, po ozemlju, ki seka Hrvaško. Gre za 5,5 kilometra dolg avtocestni koridor, ki bi potekal po ozemlju BiH pri Neumu, stal naj bi približno pet milijonov evrov, torej krepko manj kot most, s tem pa bi bil tudi najsprejemljivejši. Nekaj pogajanj z bosansko oblastjo o tem je že bilo, projektu koridorja, ki ga bo pripravila Hrvaška, pa je začela nasprotovati oblast v Neumu, ki je opozorila, da bi »zaprta« avtocesta iz neumske občine naredila enklavo.
Je pa mogoče neuradno slišati, da bi EU utegnila odločitev o sofinanciranju projekta povezovanja Hrvaške s svojim jugom »zamrzniti« celo do prihodnje pomladi; pravzaprav do novih volitev v evropski parlament. To dilemo, ali most ali koridor, le še bolj zapleta, slabo voljo hrvaškega juga pa stopnjuje.
