V laburistični vladi Gordona Browna so pred dnevi že podprli svojega kandidata za prvega predsednika Evropske unije. Najprimernejši je videti nekdanji premier, karizmatični laburist Tony Blair, ta čas posebni odposlanec ZN, ZDA, EU in Rusije na Bližnjem vzhodu.

London - Čeravno funkcije predsednika evropskega sveta še ni, ni niti natančno določena in je sploh čejev, povezanih z ratifikacijo lizbonske pogodbe v vseh 27 državah članicah EU, še precej, so v laburistični vladi Gordona Browna pred dnevi že podprli svojega kandidata za prvega predsednika Evropske unije. Najprimernejši je videti nekdanji premier, karizmatični laburist Tony Blair, ta čas posebni odposlanec ZN, ZDA, EU in Rusije na Bližnjem vzhodu.

Napoved, ki je bila v zraku že dalj časa, zdaj pa so se za Blaira jasno opredelili v vladi, sproža pri mnogih domačih in tujih analitikih (tudi Financial Timesa) številna ugibanja, ali bi 56-letni politik lahko bil prava izbira za Evropo: bi skupaj s takšnim predsednikom evropske komisije, kakor bi lahko bil po glasovanju v EP José Manuel Barroso, zmogel predstavljati in zagovarjati različnost stare celine; bi jo lahko popeljal iz finančno-gospodarske krize in podobno. A še preden bo morda dobil priložnost odgovoriti na ta vprašanja, bodo morali Irci (2. oktobra) na referendumu glasovati za lizbonsko pogodbo in bo treba počakati na nekatere sklepne formalnosti na Češkem, Poljskem, v Nemčiji. Prav tako je pričakovati, da bo kandidatur za funkcijo predsednika evropskega sveta veliko.

Ob Blairu, ki mu odločno nasprotuje Fredrik Reinfeldt, predsednik vlade Evropski uniji trenutno predsedujoče Švedske, se v javnosti že omenjajo nekatera druga imena: tudi nekdanji španski premier Felipe González, luksemburški predsednik vlade in finančni minister Jean-Claude Juncker.

Več v tiskanem Delu.