Boris Čibej, dopisnik iz Washingtona
Washington - V državi, ki so jo ZDA pod taktirko Obamovega predhodnika Georgea Busha napadle 20. marca 2003, bo v okviru operacije Nova zora ostalo še kakih 57.000 ameriških vojaških svetovalcev, zaradi politične nestabilnosti in povečanega števila napadov v zadnjih mesecih pa se številni analitiki sprašujejo, ali bo Obami uspelo do napovedanega roka umakniti iz Iraka tudi vse preostale vojake. Ta rok, o katerem se je z iraškimi oblastmi dogovoril že Bush, se izteče konec leta 2011, časnik New York Times pa je včeraj objavil novico, da bodo potem vlogo ameriške vojske prevzele zasebne varnostne službe, ki bodo pogodbeno delale za ameriško zunanje ministrstvo.
Ko je Obama, ki je »nesmiselni« iraški vojni ves čas nasprotoval, januarja 2009 prevzel krmilo države, je bilo v Iraku še kakih 140.000 ameriških vojakov - 10.000 manj kakor na višku vojne vihre. Od včeraj jih je le še 57.000, med katerimi bodo po besedah profesorja in avtorja številnih knjig o islamskem svetu Juana Cola »enote specialcev, piloti helikopterjev in drugi usposobljeni vojščaki, ki bodo še vedno sodelovali v boju, a uradno ne bodo več razporejeni na te dolžnosti«. Po njegovem mnenju bodo Američani skrbeli za varnost iraškega zračnega prostora vsaj do leta 2018, saj »Irak nima dobesedno nikakršnega vojaškega letalstva«. Tudi nekdanji ameriški veleposlanik v Bagdadu Ryan Crocker je prepričan, da bodo ameriški vojaki še dolgo navzoči v Iraku, »pa čeprav zgolj zato, da bi vzdrževali njihove sisteme oborožitve, izdelane v ZDA,« kakor je pred dnevi povedal za časnik New York Times.
Umik po najbolj krvavem mesecu
Ameriške bojne enote zapuščajo Irak v času, ko so se znova razplamteli oboroženi spopadi. V njih je prejšnji mesec umrlo več kot 530 ljudi, po iraških uradnih podatkih pa je bil letošnji julij najbolj krvavi mesec v zadnjih dveh letih. Izvoljenim iraškim politikom pet mesecev po volitvah še vedno ni uspelo sestaviti vlade, posredovanje ameriških diplomatov pa v vsem tem času ni obrodilo sadov. »Ameriški vojaški poveljniki priznavajo, da večmesečna politična slepa ulica, v katero so zašli po spornih volitvah 7. marca, in kopica drugih nerešenih vprašanj utegneta spodkopati težko priborjene varnostne uspehe. Toda zdi se, da poveljniki hkrati tudi poudarjajo, kako to ni več vojna, v kateri bi izgubili Američani,« je včeraj zapisal poročevalec časnika Washington Post Ernesto Londoño.
Sodeč po izjavah v vrhu iraških varnostnih sil se tega zavedajo tudi Iračani. Poveljnik iraške vojske generalpolkovnik Babaker Zabari je prejšnji teden povedal, da njegove enote ne bodo pripravljene za zagotavljanje varnosti v državi vse do leta 2020. Do takrat pa bi po njegovih besedah morali to nalogo še naprej opravljati Američani. To, da zadnji rok za umik vseh ameriških vojakov, ni nekaj, česar se ne bi dalo spremeniti, je prejšnji teden namignil tudi šef Pentagona Robert Gates. O tem, da se morajo umakniti do konca prihodnjega leta, sta se dogovorili prejšnji vladi v Washingtonu in Bagdadu, če pa se bo »nova iraška vlada, ko bo sestavljena, hotela pogovarjati o času po letu 2011, smo seveda pripravljeni na razpravo,« je izjavil ameriški obrambni minister. Stephen Biddle, vojaški analitik pri vplivnem Svetu za tuje odnose, meni, da bi se bilo nespametno povsem držati sporazuma o statusu sil (Sofa), ki določa datume umika. »Mislim, da se tega zaveda tudi iraško vodstvo,« pravi Biddle, ki je svetoval generalu Davidu Petraeusu, ko je ta še vodil ameriško vojsko v Iraku.
»Obama je dokazal, da je pragmatičen«
Po besedah upokojenega ameriškega generalpolkovnika Jamesa Dubika, ki je v letih 2007-2008 nadzoroval urjenje iraških vojakov, »razprava o času po letu 2011 ni le o tem, kaj potrebuje Irak, temveč zlasti o tem, kaj je najboljše za naše strateške interese«. Predsednik Obama je dokazal, da je zelo pragmatičen voditelj, je za agencijo Reuters povedal Dubik, ki zdaj raziskuje na Inštitutu za proučevanje vojne. »Ko so se spremenile okoliščine, je spremenil svoje poglede na Afganistan in Irak. Po mojem se hoče držati svojih obljub, dokler ne bodo okoliščine od njega zahtevale kaj drugega.«
Nekdanji analitik Cie in uslužbenec v administraciji predsednika Billa Clintona Ken Pollack je pred kakim mesecem izjavil, da ga zelo skrbi, kaj se bo zgodilo po decembru prihodnje leto. »Iraški politični proces ne bo dovolj stabilen ali zrel, da bi preživel popolni umik ameriških vojakov,« je Pollack povedal na predavanju na washingtonskem inštitutu Brookings. A Obama je v zadnjem času večkrat poudaril, da se bo držal roka, tukajšnji analitiki pa so prepričani, da lahko njegovo odločitev spremeni zgolj izbruh totalne državljanske vojne v Iraku.
Po Biddlovih besedah bo prvega januarja 2012 v Iraku manj »uniformiranih Američanov, kakor jih je v Veliki Britaniji«, če bo obveljal zdaj veljavni sporazum med Washingtonom in Bagdadom. Pač pa se bo povečalo število pripadnikov zasebnih varnostnih služb, so včeraj zapisali v časopisu New York Times. Do oktobra 2011 bo namreč urjenje iraških policistov prevzelo ameriško zunanje ministrstvo, ki namerava po besedah neimenovanih visokih predstavnikov ameriške administracije več kot podvojiti število pogodbenih zasebnih varnostnikov. Po načrtih ministrstva bo teh od 6000 do 7000, za njihove plače, opremo, gradnjo njihovih operativnih centrov v Kirkuku in Mosulu in odprtje konzulatov v Basri in Erbilu pa bodo porabili kako milijardo in pol dolarjev. V to vsoto niso všteti stroški urjenja iraških policistov, ki bo ameriške davkoplačevalce stalo dodatnih 800 milijonov dolarjev.