Bolgari so se pred nedeljskimi predčasnimi volitvami zatekli k molitvi

Beograd – Sodeč po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav bo na bolgarskih parlamentarnih volitvah 12. maja največ državljanov podprlo desno usmerjeno stranko Gerb bivšega premiera Bojka Borisova. Na izid volitev lahko odločilno vpliva tudi kupovanje glasov.

V najrevnejši članici Evropske unije bodo predčasne volitve, ker je vlada Bojka Borisova odstopila zaradi množičnih protestov proti revščini, brezposelnosti, visokim cenam električne energije in korupciji. Bolgarski predsednik Rosen Plevneljev ni imel druge izbire, kot da razpiše predčasne volitve, ki jih je pripravila začasna tehnična­ vlada Marina Rajkova. Začasni vladi ni uspelo povrniti zaupanja ljudi v politike, saj so prepričani, da so vse vlade koruptivne.

Glede na raziskavo inštituta Mediana desno usmerjeno stranko Gerb podpira dobra četrtina državljanov, tesno ji sledi največja opozicijska stranka socialistov. Na tretjem mestu je nacionalistična stranka Ataka, ki jo podpira dobrih šest odstotkov vprašanih, preostale glasove si delijo manjše stranke in nova gibanja. Bolgariji se obeta močno razdrobljen parlament.

Nekdanjemu premieru se očitno nasmiha zmaga, ker se je pravočasno umaknil in ohranil svojo volilno bazo, čeprav ga je bolgarsko tožilstvo zaslišalo v zvezi s prisluškovalno afero. Ni znano, ali bodo proti Borisovu uvedli preiskavo, Borisov pa po zaslišanju ni dal izjav. V prisluškovalni aferi je šlo za prisluhe pogovora med njim in kmetijskim ministrom ter sofijskim tožilcem Nikolajem Kokinovom. V pogovoru je tožilec Borisova seznanil s potekom protikorupcijske preiskave proti enemu od ministrov bolgarske vlade, nekdanji premier pa mu je svetoval, kako bi se bilo mogoče izogniti preiskavi. Borisovu in Kokinovu, ki je odstopil zaradi afere, zaradi oviranja kazenske preiskave grozi do pet let zapora.

Prisluškovanje je v Bolgariji vsakdanja praksa, ki državljanov ne vznemirja pretirano. Bolgarsko notranje ministrstvo je leta naročalo prisluškovanja vodilnim politikom v državi, domnevno ga je naročil tudi nekdanji notranji minister Cvetan Cvetanov, ki je odločno zanikal obtožbe. Cvetanova tožilstvo obtožuje, da je naročil prisluškovanje Plevneljevu in nekdanjemu socialističnemu predsedniku Georgiju Prvanovu, voditeljem ultranacionalistov in strankam turške manjšine ter bivšemu finančnemu ministru Simeonu Djankovu, evropski komisarki Kristalini Georgijevi in številnim vplivnim poslovnežem.

Prodajanje glasov je priljubljeno

Bolgarija se že od padca socialističnega režima otepa očitkov o volilnih prevarah in podkupovanju. Bolgarska sociologinja Ivanka Ivanova iz bolgarskega Instituta za odprto družbo je v raziskavi ugotovila, da je še vedno skoraj 350.000 Bolgarov pripravljeno prodati svoj glas na volitvah. Ivanova je opozorila, da bi ob relativno nizki volilni udeležbi za vstop v parlament zadostovalo že 60.000 glasov, kar pomeni, da bi lahko kupljeni glasovi odločilno vplivali na izid volitev. Po njenih navedbah je pet odstotkov volilnih upravičencev pripravljenih za denar glasovati za določeno stranko, 19 odstotkov bi jih vzelo podkupnino, vendar bi po svoje izpolnili volilni listič, 9,4 odstotka bi jih vzelo denar, volitev pa se ne bi udeležili.

Namestnik notranjega ministra Filip Gunev je napovedal vrsto ukrepov, ki naj bi preprečili podkupovanje. Spomnil je tudi, da so po volitvah leta 2011 zaradi poneverb in drugih kaznivih dejanj uvedli kazenske postopke proti 240 ljudem. Ni pa komentiral dejstva, da je bil pravnomočno obsojen le eden, medtem ko so jih 120 kaznovali z denarno globo. Svoj delež k zagotavljanju poštenih volitev bo poskušala prispevati tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). V Bolgarijo bo poslala kar 242 opazovalcev, ki bodo nadzirali izvedbo volitev. Njenih opazovalcev bo tako desetkrat več kot na zadnjih predsedniških in lokalnih volitvah leta 2011.

Verski obredi namesto revolucije

Čeprav so protestniki opozorili, da prihaja farsa, ki se imenuje volitve, niso vztrajali pri osrednji zahtevi, naj oblast omogoči predstavnikom državljanov prevzem funkcij od politične elite. Na gluha ušesa so naletele tudi druge njihove zahteve, kot so ustavne spremembe, s katerimi bi namesto proporcionalnega volilnega sistema uvedli večinskega. Za zdaj jim oblast tudi ni pripravljena podeliti pravice, da lahko ljudstvo odpokliče in toži poslance, ki imajo imuniteto, če ne opravljajo svojega dela.

Demonstranti so protestirali tudi proti korupciji in revščini, slednja je največji problem v državi. Bolgari za revščino obtožujejo vlado in Bruselj, ki je vztrajal pri varčevalnih ukrepih. Po mnenju poznavalcev je problem še večji, ker je Bolgarija že bankrotirala. Namesto v revolucijo so se protestniki zatekli k molitvi za omilitev socialne krize. Pravoslavci, turška muslimanska manjšina in majhna judovska skupnost molijo za to, da bi kriza čim prej minila in da bi se ljudem ponovno bolje godilo. Vsi v nizu verskih obredov molijo za Bolgarijo. V mošejah muslimani izražajo prepričanje, da lahko Alah pomaga bolgarskemu ljudstvu, da bo dočakalo boljše dneve, pravoslavna cerkev je pozvala tudi proti samosežigom. V državi se je namreč sedem ljudi samosežgalo v znak protesta, pri čemer jih je pet umrlo zaradi hudih poškodb.