Tiskane izdaje
Dunaj − Ubežniška saga nekdanjega pogodbenega analitika ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdena, ki je javnosti razkril podrobnosti o tajnem programu agencije NSA, namenjenem prisluškovanju telefonskih pogovorov in zbiranju podatkov iz spletnega komuniciranja, dobiva nove razsežnosti. Zanetila je tudi diplomatski spor, katerega razsežnosti še niso povsem znane.
Zaradi suma, da se na krovu letala bolivijskega predsednika Eva Moralesa, ki je davi poletelo iz Moskve, skriva tudi Snowden, so Francija, Španija, Italija in Portugalska letalu prepovedale prelet zračnega prostora in ga s tem prisilile k pristanku na dunajskem letališču. Po več urah zamude in potem, ko so avstrijske oblasti zatrdile, da Snowdna ni bilo na letalu − tega po zagotovilih avstrijskih oblasti sicer niso preiskali, saj za to ni bilo pravne podlage −, so mu naposled le dovolili znova vzleteti.
Bolivija, razjarjena zaradi ravnanja s predsednikom, je že zahtevala krizni sestanek južnoameriških voditeljev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predsednik Morales, ki se je pred odhodom sestal z novinarji, pa je jezno zavrnil kakršno koli napačno ravnanje. »Saj nisem kriminalec,« je dejal. Pritožil se je tudi, da so ga ugrabili kot talca in dejal, da so s to potezo odgovorne države naredile zgodovinsko napako. Govorice, da se na njegovem letalu nahaja Snowden, je zavrnil in dodal, da je bil njegov prisilni pristanek na Dunaju namenjen izključno temu, da bi ustrahovali države kot je Bolivija.
Ta bo sicer zaradi današnje blokade pri Združenih narodih vložila pritožbo. Bolivijski veleposlanik pri OZN Sacha Llorenti je namreč po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejal, da je bila poteza dejanje agresije, ki bi moralo imeti posledice. Dodal je, da je naročilo resda prišlo iz ZDA, a imuniteto predsednika in njegovega letala so kršile druge države, ki so s tem ogrozile predsednikovo življenje.
Bolivija je sicer ena od 21 držav, ki jih je Snowden prosil za azil, Morales pa je včeraj v Moskvi dejal, da je njegova država pripravljena preučiti prošnjo. Od omenjenih 21 držav so Avstrija, Finska, Islandija, Irska, Nizozemska, Norveška in Španija možnost azila za Snowdena že zavrnile, svojo odločitev pa pojasnile z utemeljitvijo, da je bila njegova prošnja neveljavna. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da s prošnjo še ni seznanjeno, ravno tako Francija in Švica. Italija je sporočila, da o prošnji še razmišlja, Nemčija, da bi o njej razmislila, Venezuela pa je Snowdnu odkrito izrekla podporo.
Kot smo v Delu že poročali, je Edward Snowden glavni protagonist tako imenovane afere Prizma, ki je ime dobila po programu nadzora ameriških obveščevalcev. Afero so pred tedni razkrili mediji − najprej je britanski Guardian objavil tajni dokument, s katerim je ameriško tajno sodišče mobilnemu ponudniku Verizon odredilo, naj Državni varnostni agenciji (NSA), največji v spletu 17 ameriških obveščevalnih organizacij, preda vse podatke o telefonskih klicih njegovih uporabnikov. Nato pa sta Guardian in Washington Post razkrila obstoj »programa Prism«, ki zbira podatke in vsebino vsaj devetih največjih spletnih podjetij (med njimi so Google, Skype, Facebook, Microsoft, Yahoo in Apple).
