Bonitetne hiše napovedujejo Atenam skorajšnji bankrot

Atene je pred ponovnim prihodom mednarodnih finančnih nadzornikov spet ohromila stavka, pogajanja z upniki za korenito zmanjšanje dolgov so obtičala. Torej nič novega, če zdaj že druga bonitetna hiša ne bi javno napovedovala skorajšnjega grškega bankrota.

Komaj 45 delovnih dni pred zapadlostjo 14,5 milijarde evrov grškega dolga po Standard & Poor's zdaj tudi pri Fitchu napovedujejo, da Grčija marca ne bo mogla poravnati svojih obveznosti. Morda pa je prav ta tiktakajoča bomba kriva, da udeleženci napetega grškega pokra čakajo, kdo bo prvi povesil pogled. Sto milijard evrov, o katerih se vlada v Atenah zdaj pogaja z zasebnimi upniki, je dovolj velika vsota za nategovanje živcev, še posebno, če pogajalci morda ne verjamejo, da bodo veliki evropski bratje po dveh letih reševanja, za katerega so zastavili tudi svoj finančni ugled, zdaj Grčijo pustili na cedilu.

Gre za 205 milijard evrov grškega dolga zasebnim upnikom, od katerega bi radi v Atenah in v velikih evropskih prestolnicah odbili sto milijard, tako da bi skupaj z drugimi milijardnimi spodbudami Grki do leta 2020 dosegli »le« 120-odstotni dolg. Zdaj je ta, merjeno v bruto domačem proizvodu, že 160-odstoten in še hitro narašča, v evropskih prestolnicah pa verjamejo, da bi njegova prepolovitev po obračunu s prevelikim državnim zapravljanjem – in z dodatnim sladilom v obliki 130 milijard evrov vrednega drugega mednarodnega svežnja pomoči – morda zadostovala za grški novi začetek.

Da bi to dosegli, pa morajo zasebni upniki o prepolovitvi svojega dolga soglašati »prostovoljno«, kot so decembra sklenili prvaki evrskega območja, ki se hočejo za vsako ceno izogniti prisilnemu odpisu dolgov, saj bi v tem primeru začele veljati pogodbe o zavarovanju tega dolga. Nekateri še vedno verjamejo, da bi to še lahko preprečili, če bi lahko dosegli večinsko organiziranje vseh upnic, tako zasebnih kot uradnih, in bi pogajanja potem narekovali pri IMF in ECB.

Pri Fitchu sicer pravijo, da bi celo takšen dogovor obravnavali kot nesolventnost, v Berlinu, Parizu, Bruslju in Washingtonu pa verjamejo, da lahko Grčijo le z njim potegnejo z dna. Čeprav Atene spet dobro preizkušajo njihove živce, bolj ali manj je namreč že jasno, da Grčija tudi letos ne bo dosegla dogovorjenega zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in bo ostala pri astronomskih devetih odstotkih BDP. S ponovnim izbruhom grške krize pa je vsekakor konec božičnega in novoletnega premirja, ki so ga finančni trgi podarili Evropi in ga je pretekli petek grobo prekinilo znižanje ocen bonitetne hiše Standard & Poor's. Večina opazovalcev pri tem meni, da so nove grške težave še precej resnejše, saj so znižanje bonitete evrskih držav s Francijo na čelu bolj ali manj vsi pričakovali, glede Grčije pa so verjeli, da se bo s svojimi upniki dogovorila že zato, ker so alternative tako temačne. Pri tem pa je vsem jasno, da bi bil tudi dogovor, ki se zdaj izmika, samo prvi korak.