Bosna in Hercegovina: Leto 2013 naj čim prej utone v pozabo

Sarajevo – Prebivalci Bosne in Hercegovine so leto z nesrečno trinajstico na koncu pospremili­ z željo, naj čim prej utone v pozabo. To je povsem razumljivo, saj država po vseh družbenih kazalcih zaostaja celo za Albanijo.

Vse skupaj je pravzaprav še veliko huje, priča smo gospodarskemu in političnemu zlomu države. BiH je dosegla najbolj žalosten evropski rekord, saj se je stopnja brezposelnosti povečala na 42 odstotkov. Analitiki in statistiki trdijo, da je v državi vsak dan ugasnilo po deset delovnih mest. Samo v Federaciji BiH so lani zaprli 564 podjetij skupaj s 1114 poslovnimi enotami, 2716 obrtnih delavnic, po podatkih Centralne banke BiH so blokirali 65.381 računov podjetij. Nelikvidnost ogroža normalno življenje in poslovanje. Vsak vsakomur nekaj dolguje.

V Sarajevu je dva dni pred novoletno nočjo ugasnila ulična razsvetljava, ker občine niso poravnale dolgov elektrogospodarstvu, število avtobusnih prog so zmanjšali zaradi milijonskih dolgov. Bančni sektor je bil stabilen, se je pa močno­ povečalo število nekakovostnih posojil; znašala so kar 14,9 odstotka vseh posojil. Nekaj več kot 9000 davčnih zavezancev dolguje državi 284 milijonov mark, in to zaradi neporavnanega davka na dodano vrednost. Največji dolžniki so podjetja v državni lasti.

V Sarajevu so v novoletni noči streljali z vsem orožjem, bilo je kot v najhujših vojnih časih. Kot da bi hoteli ljudje spraviti iz sebe nakopičeno nezadovoljstvo, ker politične stranke niso izpolnile niti desetine danih predvolilnih obljub. Streljali so tudi zaradi strahu pred življenjem v letu, v katero smo vstopili, saj ga bodo v Evropi med drugim zaznamovali tudi kot stoletnico Principovih strelov pri Latinskem mostu v Sarajevu, zaradi katerih se je, pravijo zgodovinarji, začela prva svetovna vojna.

Most ima danes dve imeni. Tisti, ki imajo Gavrila za junaka, ga imenujejo Principov most, kot se je imenoval v zadnjih dveh Jugoslavijah, tisti, ki trdijo, da je bil Gavrilo­ terorist, pa ga imenujejo tako, kot se je imenoval pred slovitimi streli, torej v času Avstro-Ogrske in prej: Latinski most.

Ljudje v BiH se prerekajo glede vseh mogočih stvari: glede Gavrila Principa, glede tega, ali je bila njihova dežela napadena, ali je bila to sveta vojna za ohranitev propadajoče države; ali se morajo bošnjaški otroci v srbski entiteti učiti cirilico in govoriti ekavsko; ali naj Bosna vstopi v EU.

Namesto čestitke podražitve

Edini so si samo glede tega, da jim tudi to leto ne bo prineslo kaj več kot životarjenje s povprečnimi plačami 800 mark (približno 400 evrov), povprečnimi pokojninami 400 mark in vse višjimi življenjskimi stroški. Namesto novoletne čestitke so dobili 10-odstotno podražitev mleka in mlečnih izdelkov, naročnina za stacionarne telefone se bo povečala za 45 odstotkov. Državni proračun je bil zaradi sporov sprejet dan pred novim letom, zaradi neupoštevanja roka Mednarodnega denarnega sklada so zdaj ogrožena izplačila iz proračuna in izplačila pokojnin.

Niti ekonomisti v novem letu ne napovedujejo pozitivnih premikov. Menda bo nadaljnje zadolževanje še poslabšalo katastrofalne razmere. Bosna gre po poti Grčije, grški scenarij pa pomeni razpad in razprodajo – poceni prodajo elektrogospodarstva, telekoma, rudnih bogastev, celo vode. Sicer pa to obstaja le še v delu države, v Federaciji BiH. Republika Srbska je že pred časom vse prodala Rusiji in Srbiji. In kaj potem? Evropski ekonomisti opozarjajo, da prihaja veliki cunami socialnih pretresov in protestov.