Tiskane izdaje
Oslo − Norveško tožilstvo desničarskega ekstremista Andersa Behringa Breivika, ki je 22. julija lani z bombnim napadom v norveški prestolnici Oslo ubil osem ljudi, nato pa se podal še na strelski pohod na bližnji otok Utøya, kjer je ubil še 69 ljudi, v skladu s pričakovanji uradno obtožilo terorističnih dejanj. Sedem mesecev po enem najbolj tragičnih dni v norveški zgodovini je sodišče Breivika uradno obtožilo naklepnega umora in storitve nasilnih dejanj, usmerjenih v onemogočanje delovanja oblasti in širjenje strahu med prebivalstvom, kakor terorizem opredeljuje norveška kazenska zakonodaja.
Breivik je doslej priznal odgovornost za umor 69 ljudi, članov podmladka vladajoče delavske stranke na otoku Utøya, in bombni napad v središču Osla, v katerem je 22. julija lani umrlo osem oseb. Obe dejanji po mnenju tožilcev Inge Bejer Engh in Sveina Holdena ustrezata definiciji terorizma.
Za te obtožbe je najvišja zagrožena zaporna kazen do 21 let, čeprav pa lahko norveški pravosodni organi to dobo podaljšajo, če menijo, da obtoženi predstavlja nevarnost za družbo. Obtožnica proti norveškemu strelcu je bila sicer nared že prejšnji teden, a je tožilstvo ni hotelo javno objaviti, vse dokler se niso z njo seznanili vsi, ki so v njej omenjeni, torej tudi preživeli in sorodniki žrtev dvojne tragedije.
Breivik je v priporu vse od usodnega 22. julija, na sojenje, ki je predvideno za 16. april, trajalo pa naj bi deset tednov, čaka v zaporu Ila v bližini Osla.
Med branjem 19 strani tožilskih utemeljitev se je obtoženi držal zanj značilnega vzorca obnašanja in ostal popolnoma miren. Tudi po sedmih mesecih za zapahi, zločinov ne obžaluje. Nasprotno, prepričan je v upravičenost svojih dejanj, za katera pravi, da so bila storjena v samoobrambi pred norveško vlado in njenimi proimigrantsko in multikulturno usmerjenimi politikami.
Na podlagi podanih obtožb lahko sodišče Breivika obsodi na najvišjo zaporno kazen - 21 let, z možnostjo podaljšanja v primerih, ko izpustitev zapornika ostalo prebivalstvo postavlja v splošno nevarnost. Rešitev ključnega vprašanja, ali se je Breivik med strelskim pohodom in pri načrtovanju zločinov zavedal posledic svojega ravnanja, bi utegnila vnaprej določiti potek sojenja, kar je jasno tudi norveškim tožilcem. Breivik, ki v zaporu biva pod 24-urnim zdravniškim nadzorom, po navedbah psihiatrov kaže znake paranoidne šizofrenije. Končno diagnozo bodo zdravniki objavili 10. aprila. Šest dni kasneje se bo na sodišču v Oslu pričel sodni proces. V kolikor navedbe o njegovem psihičnem stanju držijo, sodnikom ne preostalo drugega, kot da Breivika pošljejo v psihiatrično bolnico, menijo nekateri strokovnjaki.
Sodna izvedenca, ki se ukvarjata z obtoženčevim zdravjem, verjameta, da Breivik boleha za resno psihično motnjo in da je bil v času napadov neprišteven, čeprav obsojeni trdi drugače. Moj klient dosedanjim ugotovitvam nasprotuje, pomisleki o njegovi psihični stabilnosti se mu zdijo neresni, je pred časom v Breivikovem imenu povedal njegov odvetnik Geir Lippestad. Tožilstvo je prejšnji teden sporočilo, da je pripravljeno sprejeti mnenje sodnih izvedencev, da je bil Breivik neprišteven in je zato nesposoben odgovarjati za svoja ravnanja in odločitve. S tem se je odreklo zahtevanju maksimalne zaporne kazni, a si hkrati pridržalo pravico, da svoje mnenje spremeni, v kolikor bi bili med sojenjem predstavljeni novi bremenilni dokazi.
Dosedanje ocene Breivikovega psihičnega stanja so v javnosti močno odmevale. Kar ohranja dvom v resničnost njegove bolezni, je sofisticiranost napadov, za katere je obtoženi potreboval več let skrbnega načrtovanja. Med žrtvami streljanja na Utøyi so bili predvsem mladi: 63 jih je imelo manj kot 25 let, med njimi je bila več kot polovica nepolnoletnih.
