Brexit se spreminja v dramo vseh dram
Kritiki ločitvenega sporazuma so pripravljeni sprejeti tveganje, ki ga prinaša zelo verjetno podaljšanje pogajanj.
Odpri galerijo
Mučnemu ločitvenemu procesu ni videti ne konca ne kraja. FOTO: AFP
Odločitev britanskega parlamenta, da še v drugo zavrne ločitveni sporazum o brexitu, vnaša novo veliko neznanko v proces izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, toda hkrati odraža pomisleke britanske javnosti, predvsem pa tistih, ki so na referendumu leta 2016 podprli brexit, glede sporazuma, ki ga je uspelo izpogajati vladi Therese May.
Poslanci več kot očitno niso vzeli resno opozorila britanske premierke, da se brexit v primeru nove zavrnitve ločitvenega sporazuma v parlamentu morda nikoli ne bo zgodil. Čeprav sta tako britanska vlada kot znaten del opozicije zavezana k uresničitvi izida referenduma iz leta 2016, premierkino opozorilo ni bilo povsem odveč. Nova, že druga zavrnitev ločitvenega sporazuma v manj kot dveh mesecih ustvarja razmere, v katerih začasna preložitev datuma brexita oziroma podaljšanje pogajanj postaja najverjetnejša možnost. Parlament se bo o njej izrekel že v četrtek, dan za tem, ko bo najverjetneje zavrnil možnost izstopa države iz EU brez dogovora.
Kaj se zgodi v primeru podaljšanja pogajanj, je vprašanje, na katero nihče nima jasnega odgovora. Med najverjetnejše razplete se uvršča predčasne volitve in nekakšno mehkejšo obliko brexita, morebiti z obstankom Združenega kraljestva v carinski uniji. Med realne možnosti je treba prišteti tudi izstop brez dogovora oziroma nov referendum, še posebno v primeru razpisa novih volitev in vzpona laburistov na oblast.
Ravno ta nejasnost je tisto, na čemer je Theresa May poskušala zgraditi podporo novembra sklenjenemu ločitvenemu sporazumu, a bila na koncu neuspešna. Danes je poslance še enkrat opozorila na dilemo, ki jo utegne prinesti podaljšanje pogajanj. »EU bo želela vedeti, ali Združeno kraljestvo želi razveljaviti uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe ali želi nov referendum. To sta odločitvi, s katerima se mora parlament zdaj soočiti,« je poudarila premierka.
Kritiki sporazuma med evroskeptičnimi poslanci so očitno pripravljeni sprejeti tveganje, ki ga prinaša zelo verjetno podaljšanje pogajanj. Ne vidijo namreč razloga, zakaj bi po tako dolgem vztrajanju pri svojih zahtevah po odstranitvi oziroma časovni omejitvi spornega irskega varovala zdaj morali privoliti v sporazum, ki je po njihovem prepričanju še vedno inferioren.
Pravno zavezujoča dopolnila in pojasnila spornih delov sporazuma, ki jih je vladi uspelo doseči v zadnjih dneh, jih niso prepričala, tako kot tudi niso prepričala velike večine pravnih strokovnjakov.
Tudi v širši javnosti je izkupiček skoraj dveh let mučnih pogajanj, ki so se začela z britansko uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe, precej nepriljubljen. »Podpora ločitvenemu sporazumu v javnosti je odvisna od tega, kako postavite vprašanje,« je položaj v pogovoru za Delo pojasnil profesor John Curtice, vodilni britanski strokovnjak na področju raziskovanja javnega mnenja, »a načeloma mu nasprotujeta dve tretjini vprašanih, ne nujno iz istih razlogov.«
Po profesorjevem mnenju je ena največjih težav premierke, da sporazumu ne nasprotujejo zgolj tisti, ki nasprotujejo brexitu, temveč tudi tisti, ki so ga na referendumu podprli. Izstop brez dogovora je za mnoge od njih še vedno boljša možnost kot pa izstop s (slabim) dogovorom. Zanimivo je, da je to nekoč vztrajno ponavljala tudi Theresa May.
»Spodnji dom britanskega parlamenta popolnoma odraža javno mnenje,« je prepričan sogovornik. »To ni le fragmentirano, ampak tudi polarizirano, tako kot britanski parlament.« Tako tisti poslanci, ki mislijo, da sporazum prinaša pretrd brexit, kot tisti, ki mislijo, da prinaša premehkega, so lahko prepričani, da govorijo v imenu britanskih volivcev. Razmerja niso nič bolj jasna, ko gre za vprašanje alternativ premierkinemu dogovoru, je pojasnil Curtice. »Dve najbolj popularni možnosti sta brexit brez dogovora in nov referendum, na katerem bi razveljavili izid prejšnjega.« Toda za nobeno od njiju ni jasne večine.
Poslanci več kot očitno niso vzeli resno opozorila britanske premierke, da se brexit v primeru nove zavrnitve ločitvenega sporazuma v parlamentu morda nikoli ne bo zgodil. Čeprav sta tako britanska vlada kot znaten del opozicije zavezana k uresničitvi izida referenduma iz leta 2016, premierkino opozorilo ni bilo povsem odveč. Nova, že druga zavrnitev ločitvenega sporazuma v manj kot dveh mesecih ustvarja razmere, v katerih začasna preložitev datuma brexita oziroma podaljšanje pogajanj postaja najverjetnejša možnost. Parlament se bo o njej izrekel že v četrtek, dan za tem, ko bo najverjetneje zavrnil možnost izstopa države iz EU brez dogovora.
Kaj se zgodi v primeru podaljšanja pogajanj, je vprašanje, na katero nihče nima jasnega odgovora. Med najverjetnejše razplete se uvršča predčasne volitve in nekakšno mehkejšo obliko brexita, morebiti z obstankom Združenega kraljestva v carinski uniji. Med realne možnosti je treba prišteti tudi izstop brez dogovora oziroma nov referendum, še posebno v primeru razpisa novih volitev in vzpona laburistov na oblast.
Pred nemogočimi odločitvami
Ravno ta nejasnost je tisto, na čemer je Theresa May poskušala zgraditi podporo novembra sklenjenemu ločitvenemu sporazumu, a bila na koncu neuspešna. Danes je poslance še enkrat opozorila na dilemo, ki jo utegne prinesti podaljšanje pogajanj. »EU bo želela vedeti, ali Združeno kraljestvo želi razveljaviti uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe ali želi nov referendum. To sta odločitvi, s katerima se mora parlament zdaj soočiti,« je poudarila premierka.
Britanska premierka je po porazu poslance še enkrat opozorila na dilemo, ki jo utegne prinesti zelo verjetno podaljšanje pogajanj. FOTO: AFP
Kritiki sporazuma med evroskeptičnimi poslanci so očitno pripravljeni sprejeti tveganje, ki ga prinaša zelo verjetno podaljšanje pogajanj. Ne vidijo namreč razloga, zakaj bi po tako dolgem vztrajanju pri svojih zahtevah po odstranitvi oziroma časovni omejitvi spornega irskega varovala zdaj morali privoliti v sporazum, ki je po njihovem prepričanju še vedno inferioren.
Pravno zavezujoča dopolnila in pojasnila spornih delov sporazuma, ki jih je vladi uspelo doseči v zadnjih dneh, jih niso prepričala, tako kot tudi niso prepričala velike večine pravnih strokovnjakov.
Fragmentacija in polariziranost
Tudi v širši javnosti je izkupiček skoraj dveh let mučnih pogajanj, ki so se začela z britansko uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe, precej nepriljubljen. »Podpora ločitvenemu sporazumu v javnosti je odvisna od tega, kako postavite vprašanje,« je položaj v pogovoru za Delo pojasnil profesor John Curtice, vodilni britanski strokovnjak na področju raziskovanja javnega mnenja, »a načeloma mu nasprotujeta dve tretjini vprašanih, ne nujno iz istih razlogov.«
Po profesorjevem mnenju je ena največjih težav premierke, da sporazumu ne nasprotujejo zgolj tisti, ki nasprotujejo brexitu, temveč tudi tisti, ki so ga na referendumu podprli. Izstop brez dogovora je za mnoge od njih še vedno boljša možnost kot pa izstop s (slabim) dogovorom. Zanimivo je, da je to nekoč vztrajno ponavljala tudi Theresa May.
»Spodnji dom britanskega parlamenta popolnoma odraža javno mnenje,« je prepričan sogovornik. »To ni le fragmentirano, ampak tudi polarizirano, tako kot britanski parlament.« Tako tisti poslanci, ki mislijo, da sporazum prinaša pretrd brexit, kot tisti, ki mislijo, da prinaša premehkega, so lahko prepričani, da govorijo v imenu britanskih volivcev. Razmerja niso nič bolj jasna, ko gre za vprašanje alternativ premierkinemu dogovoru, je pojasnil Curtice. »Dve najbolj popularni možnosti sta brexit brez dogovora in nov referendum, na katerem bi razveljavili izid prejšnjega.« Toda za nobeno od njiju ni jasne večine.
Bruselj čaka zahtevo za podaljšanje roka za brexit
Bruselj – Glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier je po razpletu v Londonu sporočil, da lahko pot iz slepe ulice pokažejo le v Združenem kraljestvu. EU da je naredila vse, da bi bil sporazum o izstopu sprejet. V Uniji bodo še pospešili priprave na kaotični brexit, ki bi se lahko zgodil, če ne bi bilo podaljšanja roka ali nobene rešitve. S še eno zavrnitvijo sporazuma se je, kot pravi, nevarnost takega brexita povečala. Glede podaljšanja roka sicer pričakujejo verodostojno utemeljitev podaljšanja in njegovo trajanje. Enotno pričakovanje držav članic je, da brexit ne bi smel ovirati majskih evropskih volitev in posledično institucij EU. Brexit bo zaznamoval vrh EU konec prihodnjega tedna. P. Ž.
Nemčija si še naprej želi sožitja z Veliko Britanijo
Berlin – Nemčija do konca Delove redakcije še ni uradno reagirala na že drugo zavrnitev ločitvenega sporazuma, kanclerka Angela Merkel pa je že prej ocenjevala, da je 27 preostalih članic prek predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in glavnega pogajalca Michela Barnierja podalo jasne predloge za upoštevanje skrbi Velike Britanije in iskanje odgovorov nanje. »Hočemo sožitje in urejeni izstop Velike Britanije, a je naloga britanskega parlamenta, da sprejme odločitve.« Kaotični brexit bi lahko Nemčijo prizadel še bolj kot druge dele EU, ker državi gospodarsko tesno sodelujeta, Berlin pa bi rad ohranil tesne odnose tudi zaradi varnostnih in zunanjepolitičnih razmislekov. B. K.
