Britanci plačujejo ameriško mučenje

Britanska vlada se je odločila, da bo v zunajsodni poravnavi plačala milijonske odškodnine nekdanjim terorističnim osumljencem, ki so jih mučili v tajnih priporih Cie. Poraja se tudi vprašanje, ali bodo Guantanamo sploh zaprli, saj republikanska opozicija v ZDA resno razmišljaja o tem, da tega ne bi storili.
Objavljeno
17. november 2010 22.23
Boris Čibej
Boris Čibej
New York – Koncentracijsko taborišče za osumljene teroriste, ki ga je po začetku vojne proti Afganistanu prejšnja ameriška administracija odprla v vojaškem oporišču v kubanskem zalivu Guantanamo, spet buri duhove. Tokrat je završalo v Veliki Britaniji, kjer se je izvedelo, da bo vlada plačala nekaj milijonov funtov odškodnine kakemu ducatu britanskih državljanov oziroma stalnih prebivalcev Otoka, ki so jih prijeli po zaslugi britanskih tajnih služb in jih poslali na mučenje v Guanatamo in druge tajne zapore ameriške obveščevalne službe Cia.

»Prva ogromna izplačila, ki izvirajo iz vojne proti terorizmu pod ameriškim poveljstvom,« je ameriška agencija AP komentirala novico, da bo skupina nekdanjih britanskih pripornikov dobila iz državne blagajne več milijonov funtov odškodnine. Ti so britanske oblasti obtožili, da so sodelovale pri njihovem prijetju in mučenju, v britanskih tajnih službah pa so se po več mesecih proučevanja zaupnega gradiva odločili, da je ceneje in za državno varnost bolje, če se s tožniki zunajsodno poravnajo. Dolgotrajni sodni postopek bi namreč ogromno stal, med postopkom pa bi morali razkriti tudi vsebino številnih tajnih dokumentov, s čimer bi po mnenju britanskih vohunov ogrozili nacionalno varnost.

»Več kot sto agentov (protiobveščevalne službe) MI5 in še precej več njihovih kolegov iz (tajne obveščevalne službe) MI6 ni delalo tega, kar bi moralo biti njihova edina zaposlitev – naša varnost namreč –, ampak so brskali po papirjih in se pripravljali na civilne tožbe, ki so jih vložili priporniki in tisti, ki jih vodijo po poti pravosodnega džihada. To je bila sramota, zato je prav, da jo je premier končal,« je zapisal urednik britanskega časnika Daily Telegraph Benedict Brogan. Izvedelo se je, da bo vsaj eden od nekdanjih pripornikov dobil več kot milijon funtov odškodnine, ni pa jasno, ali je prejemnik takšnega zneska Binjam Mohamed, ki je postal eden od najbolj razvpitih primerov nečloveškega ravnanja z osumljenimi teroristi. Zdaj 32-letnega Etiopca, ki je od leta 1994 čakal na politični azil v Veliki Britaniji, so aprila 2002 prijeli v Pakistanu, potem pa je poniknil v »zaporniškem sistemu duhov«, kakor pravijo tajnim priporom Cie po svetu. Preden so ga septembra 2004 iz ameriškega letalskega oporišča v Bagramu v Afganistanu prepeljali v Guantanamo, so ga zasliševali in mučili tudi v Maroku, kjer so ga zasliševalci s skalpeli in britvicami rezali po penisu in prsih.

Zaradi Mohamedovega primera so se zapletli tudi tradicionalno prijateljski odnosi med Londonom in Washingtonom, saj je britansko sodišče zahtevalo objavo tajnih dokumentov ameriške Cie, ki da dokazujejo, da so v Londonu dobro vedeli, kaj zasliševalci počnejo s pripornikom. A pravne bitke nekdanjih pripornikov niso omajale le običajev o nerazkrivanju tajnih podatkov, ki so si jih izmenjale prijateljske države, odločitev britanske vlade o zunajsodni poravnavi, s katero se je sicer izognila priznanju krivde, bo po mnenju aktivistov za človekove pravice spodbudila tudi druge nekdanje pripornike, da bodo zahtevali odškodnine. Kanadska vlada se je že morala opravičiti inženirju sirskega rodu Maherju Ararju, ki se je prav tako znašel v tajnih zaporih Cie, in mu plačati deset milijonov dolarjev. »Britanski primer bo v svet poslal močan signal in povzročil veliko težav drugim državam, zlasti ZDA,« je prepričan profesor mednarodnega prava na londonskem University Collegeu Philippe Sands.

Najbolj razvpitim zapornikom Guantanama ne bodo sodili


Medtem ko na stari celini žrtvam ameriške vojne proti terorizmu izplačujejo odškodnine, v Washingtonu resno razmišljajo, da najbolj razvpitim stanovalcem Guantanama sploh ne bi sodili. Natančno pred enim letom je Bela hiša sporočila, da bodo peterici pripornikov, ki so osumljeni organizacije napada na ZDA 11. septembra 2001, med njimi pa je tudi razvpiti domnevni duhovni in organizacijski vodja napadov Halid Šejh Mohamed, sodili pred civilnim sodiščem v New Yorku. A po dvanajstih mesecih je »administracija ugotovila, da zaradi nasprotovanja v kongresu in New Yorku Mohameda ne more postaviti pred zvezno sodišče«, so konec prejšnjega tedna zapisali v vedno dobro obveščenem Washington Postu . Neimenovani visoki predstavniki Bele hiše so časniku zaupali, da bo Mohamed »najbrž še dolgo ostal v vojaškem priporu, ne da bi mu sodili«.

Podobna usoda čaka tudi drugo, še bolj odmevno obljubo, ki je prišla iz Bele hiše takoj po tem, ko se je januarja 2009 vanjo prvič v ameriški zgodovini vselil temnopolti predsednik. Eden od prvih političnih korakov novega predsednika Baracka Obame je bila napoved, da bo v enem letu zaprl Guantanamo. Deset mesecev po tem, ko je Obama obljubo prelomil, menda v Beli hiši zaradi nasprotovanja republikanske opozicije povsem resno razmišljajo o tem, da zloglasnega pripora sploh ne bi zaprli, je pred dnevi zapisal Michael O'Brien iz prav tako dobro obveščenega časnika The Hill , ki poroča o javnih peripetijah in zakulisnih dogajanjih v ameriškem kongresu.