Britansko sodišče odobrilo izročitev Assangea Švedski

Pravna bitka se še ni zaključila − obramba namreč razmišlja, da bi vložila prošnjo za vnovično odprtje primera.

Objavljeno
30. maj 2012 08.41
Posodobljeno
30. maj 2012 09.00
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

London − Britansko vrhovno sodišče je danes odločilo, da lahko ustanovitelja žvižgaške spletne strani WikiLeaks Juliana Assanga izročijo Švedski, kjer ga hočejo zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnih napadih. Sodišče je namreč zavrnilo ugovor obrambe, da češ da švedsko tožilstvo, ki je izdalo evropski zaporni nalog za aretacijo Assanga, tega ne bi smelo storiti.

Med današnjo obravnavo, na kateri Assangea kljub pričakovanjem ni bilo, saj je po besedah odvetnikov obtičal v prometu, je predsednik vrhovnega sodišča, lord Nicholas Phillips, povzel bistvene točke pritožbe, sporočil odločitev sedemčlanskega sodišča in jo zatem na kratko pojasnil. »Zahteva za izročitev Assangea je bila podana zakonito, zato je pritožba na sklep o izročitvi zavrnjena,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Phillips. Kot je dodal, sta pritožbi Assangovih odvetnikov sicer ugodila dva sodnika, pet pa jih je bilo proti.

V skladu z britanskimi zakoni je bila pritožba na vrhovnem sodišču malodane Assangova zadnja možnost. Ker jo je sodišče zavrnilo, se lahko ustanovitelj WikiLeaksa namreč pritoži le še na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, čeprav ni znano, ali bo to ustavilo njegovo izročitev Švedski.

Izročitev pa bi po drugi strani lahko ustavilo morebitno vnovično odprtje primera. Assangova odvetnica Dinah Rose je namreč po odločitvi sodišča dejala, da jo je sodišče sprejelo na podlagi dokazov, o katerih med pritožbenim postopkom niso razpravljali, zato je prosila za odlog, med katerim jo namerava natančno preučiti in razmisliti o morebitni prošnji za vnovično odprtje primera. Predsedujoči sodnik Phillips ji je dal na voljo dal dva tedna in odobril, da Assange do tedaj ostane v Veliki Britaniji

Naposled konec maratonske pravne bitke?

Assanga so v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki namreč trdijo, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu ter o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.

Njegova pravna zagovornica Dinah Rose je pred časom poudarila, da izročitev Assangea ni potrebna, saj ga lahko švedske oblasti zaslišijo preko telefona, videopovezave ali pa mu vprašanja zastavijo na švedskem veleposlaništvu. »Evropski nalog za aretacijo je skrajno sredstvo, ki poseže v posameznikovo svobodo gibanja in zasebno življenje. Po njemu bi morali poseči le, če so vsi drugi, manj strogi ukrepi, spodleteli, ali pa jih ni bilo možno izvesti,« je še povedala.

Kar dve sodišči v Veliki Britaniji sta sicer že odločili v prid Assangovi izročitvi švedskim oblastem. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja.

Assange krivdo za očitana dejanja sicer že vseskozi odločno zanika in trdi, da gre za politično motivirani pregon, povezan z dejavnostmi njegove spletne strani WikiLeaks. Ta je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš. Le nekaj dni pozneje je švedsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo. Assange in njegovi odvetniki zato že vseskozi trdijo, da je sodni pregon politično motiviran, hkrati pa izražajo zaskrbljenost, da ga bo Švedska izročila Združenim državam Amerike, te pa ga bodo zaprle v taborišče Guantanamo na Kubi.