Bruselj kot največjo težavo izpostavlja napetosti v BiH ter med Srbijo in Kosovom

Vrh EU in Zahodnega Balkana v Sofiji se je danes začel v senci težkih odnosov z ZDA zaradi spornih potez Donalda Trumpa.
Objavljeno
16. maj 2018 20.00
Posodobljeno
16. maj 2018 19.12
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk spada med zagovornike širitve EU na Zahodni Balkan. FOTO: Virginia Mayo/AP
Cilj prvega vrha EU in Zahodnega Balkana po 15. letih je povezovanje v regiji ter med njo in EU. Glavno sporočilo bo potrditev evropske perspektive šestih zahodnobalkanskih partneric. Sofijska izjava bo vključevala poziv k rešitvi dvostranskih sporov.

V osnutek sofijske deklaracije so zapisali, da EU podpira zavezanost partneric na Zahodnem Balkanu k nadaljnji krepitvi dobrih sosedskih odnosov, regionalne stabilnosti in vzajemnega sodelovanja. To vključuje še zlasti iskanje in uresničevanje dokončnih, vključujočih in zavezujočih rešitev za dvostranske spore. V Bruslju so kot največje težave v regiji poudarili napetosti v BiH ter med Kosovom in Srbijo, kot primera dobre prakse pa so navedli dogovor o meji med Kosovom in Črno goro ter dogovor o partnerstvu med Bolgarijo in Makedonijo.
 

Srbi utrujeni od evropske poti


Na današnjem srečanju 27 voditeljev članic EU in šestih zahodnobalkanskih partneric menda ne bo španskega premiera Mariana Rajoya zaradi vprašanj v zvezi z neodvisnostjo Katalonije in Kosova. Rajoy je kategorično zavrnil možnost, da bi sedel za isto mizo s kosovskim predsednikom Hashimom Thaçijem. Udeležil pa se ga bo srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je pojasnil, da si ne more privoščiti takšnega razkošja kot Rajoy, kajti Srbija v nasprotju s Španijo še ni v evropskem klubu. Poudaril je, da Srbija ne more zabosti noža v hrbet bolgarskemu premieru in predsedniku, Bojku Borisovu in Rumenu Radevu, ki organizirata vrh, glede na to, da Bolgarija vseskozi podpira Srbijo.

Srbski predsednik je pred srečanjem povedal, da je večina v Srbiji še vedno za članstvo v EU, čeprav se je njena popularnost med prebivalstvom zmanjšala. Vučić je tudi pojasnil, da Srbiji nihče ni nikoli jamčil, da bo postala članica EU leta 2025, vendar so ljudje izčrpani, ker je Srbija že 18 let na evropski poti. Ker nimajo boljše rešitve, je še dejal Vučić, si bodo prizadevali pogoje izpolniti in najti rešitev tudi za kosovsko krizo. Po njegovih besedah od mednarodnih partnerjev še ni prejel sprejemljivega predloga, Thaçi pa je izjavil, da je pripravljen nadaljevati dialog o normalizaciji odnosov med državama z Vučićem le ob posredovanju nemške kanclerke Angele Merkel.
 

Unija si še ne želi novih članic


Čeprav še nihče ne pričakuje preboja, bo ob robu vrha dvostransko srečanje grškega in makedonskega premiera Aleksisa Ciprasa in Zorana Zaeva, ki bosta nadaljevala iskanje kompromisne rešitve o imenu Makedonije. Če bosta strani dosegli dogovor do junijskega vrha EU, ko bodo na vrsti vprašanja o širitvi, bi ta lahko sprejel odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo. To bi imelo pozitivne učinke na odločanje o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo, ki jim zaradi njenega neuspešnega boja z organiziranim kriminalom najbolj nasprotujejo v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem.

Na prejšnjem vrhu EU leta 2003 v Solunu je EU prvič nedvoumno potrdila evropsko perspektivo regije. Čeprav bo vrh v Sofiji potrdil solunske sklepe, je tudi iz osnutka sofijske deklaracije razvidno, da v EU še ni želje za sprejetje novih članic. Kljub temu v Bruslju načrtujejo naslednji vrh med hrvaškim predsedovanjem EU leta 2020.