Bruselj razglasil revolucijo v bančnem sektorju

Glavno vodilo iskanja sporazuma o bančni uniji je čim bolj zavarovati davkoplačevalce pred stroški.

Objavljeno
19. december 2013 10.41
UKRAINE-EU-RUSSIA-POLITICS-DEMO
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj − Finančnim ministrom Unije je ponoči uspelo doseči sporazum o ključnem delu prihodnje bančne unije − skupnem sistemu za reševanje bank. Tako se bo vrh EU popoldne lahko začel v pozitivnem vzdušju.

V dolgotrajnih pogajanjih na več ravneh je nastal zapleten sistem odločanja, ki vključuje še poseben sklad za financiranje posledic reševanja bank. Glavno vodilo je: čim bolj zavarovati davkoplačevalce pred stroški. Mali varčevalci (do 100.000 evrov) bodo v vsakem primeru zavarovani. Kot prvi bodo morali reševanje bank plačevati njihovi lastniki in upniki.

Kot je ocenil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, bo sprejeta rešitev pripomogla k nadaljnji stabilizaciji bančnega sektorja. Njegov francoski kolega Pierre Moscovici je govoril o zgodovinskem pomenu odločitve. »Dobili smo arhitekturo, ki jo potrebujemo za spopadanje s krizo,« je ocenil Francoz. Komisar za notranji trg Michel Barnier pa je razglasil kar »revolucionarno odločitev za finančni sektor v Evropi«.

Ključni del sistema bo evropski sklad za reševanje bank, ki ga bodo banke same v desetih letih napolnile s 55 milijardami evrov. Cilj je postopoma doseči, da bo v njem za odstotek denarja zavarovanih hranilnih vlog. V skladu bodo države najprej imele svoje nacionalne oddelke, ki se bodo nato postopoma združevali.

Dokler sklad ne bo povsem napolnjen, si bo lahko izposojal denar (denimo pri ESM), če ga bo potreboval več, kot se je že zbralo v njem. Nemčiji je uspelo doseči, da bodo pred evropskim ESM morale bankam pomagati njihove države. Želje sredozemskih držav, da bodo po lažji poti prišle do evropskega denarja za injekcije bankam, se niso izpolnile.

Da bo sistem imel trdno pravno podlago, bodo članice morale v prihodnjih mesecih skleniti posebno medvladno pogodbo. V njem se bodo najbolj ukvarjali s prenosom denarja iz nacionalnih oddelkov v skupno vrečo.

Sistem odločanja o prihodnjem reševanju bo postavljen v okviru enotnega mehanizma, ki bo veljal za vse večje banke pod nadzorom ECB in čezmejne banke. Pri odločanju o drugih bankah bo sodeloval z nacionalnimi nadzorniki.

Glavno vlogo odločanja bo imel poseben odbor, v katerem bodo sedeli predstavniki ECB, evropske komisije, sveta EU (članice) in nacionalnih nadzornikov. V primeru ugotovljene sistemske grožnje bo sprejel shemo za reševanje banke in orodja, ki bodo uporabljena. Svet EU lahko na predlog komisije nasprotuje shemi ali zahteva njeno dopolnitev. V odločanju nihče od vključenih ne bo imel pravice veta. Zaradi pristojnosti članic za proračune pa ne bo mogel zahtevati od njih posebne javne pomoči za reševanje bank.

V sprejemanju večjih odločitvah (denimo o likvidnostni pomoči bankam, ki bi presegala 20 odstotkov sklada) bodo sodelovali predstavniki nadzornikov vseh članic. Takšne odločitve bodo zahtevale odločanje z dvotretjinsko večino, predstavljati pa mora še najmanj polovico denarja, vplačanega v sklad.

Preden bo novi sistem sprejet, se bodo članice morale pogajati še z evropskim parlamentom. Parlamentarci zahtevajo bolj učinkovito in evropsko rešitev. Tudi v ECB so v zadnjih dneh opozarjali, da nastajapreveč zapleten sistem, ki se ne bo mogel učinkovito odzivati na bančne krize.