Tiskane izdaje
Bruselj − Drugače kot ZDA, ki se že vsaj načelno pripravljajo na sprejetje sankcij proti ukrajinskemu vrhu, se EU še obotavlja pri napovedovanju kakršni koli ukrepov. V Bruslju kvečjemu govorijo o grozečih posledicah.
V napetem položaju, ko se ne ve, kaj vse še lahko zgodi v Kijevu, nihče noče namigovati na sankcije. Na prvem zasedanju zunanjih ministrov Unije po novem letu se tega vprašanja niso lotili. Tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je po sestanku s premierom Poljske Donaldom Tuskom govoril o spodbujanju dialoga med oblastjo, opozicijo in civilno družbo, da bi zagotovili demokratično in mirno pot iz krize. Nakazal je, da je Unija pripravljena še razširiti dvostransko pomoč Ukrajini − tako za potrebe države kot približevanje EU.
Sporočilo Bruslja ostaja, da pridružitveni sporazum z Unijo, ki vključuje oblikovanje prostotrgovinskega območja, ostaja ponudba. Navsezadnje, o njem se je pogajala sama Janukovičeva oblast. Če bi bil podpisan, bi se odprla vrata za večjo solidarnost z Ukrajino in reševanja gospodarskih težav, za katere je Janukovič soodgovoren. Zaradi velike vloge, ki jo v Ukrajini igra Kremelj, imajo Unija in predvsem njene glavne članice pred očmi še željo, da bi v čim manjši meri vznemirjale Rusko federacijo.
V delegaciji, ki je pod vodstvom nemškega konservativca in predsednika zunanjepolitičnega odbora evropskega parlamenta Elmarja Broka že več dni v Kijevu, opozarjajo na hud položaj in pomanjkanje zavedanja ključnih akterjev v EU, kako resne so razmere. Po naših informacijah že potekajo priprave na sestavljanje seznamov ljudi, ki so (bili) odgovorni za nasilje ali so v ozadju (oligarhi). Oboji bi lahko bili na muhi bruseljskih sankcij. V obtoku sta predvsem dva grozeča ukrepa − prepoved vstopa v EU in zamrznitev premoženja (računov) v evropskih državah.
S takimi ukrepi bi kaznovali klan okoli predsednika Viktorja Janukoviča, ne da bi ukrajinsko prebivalstvo na kakršen koli način utrpelo škodo sankcij. Vsako odločitev o ukrepih morajo sicer sprejeti članice, zunanji ministri EU. Glede tega v ključnih glavnih mestih še zdaleč ni bilo soglasja. Med njimi so prevladovali nasprotniki ukrepanja, češ, prizadevati bi si morali z diplomatskimi sredstvi. Vsekakor naj bi bilo rožljanje s sankcijami predvsem kot grožnja oblastnikom v Kijevu in znamenje pripravljenosti na ukrepanje.
Da bi morala odzvati s sankcijami za predsednika Janukoviča, je Unijo pozval eden od voditeljev ukrajinske opozicije Vitalij Kličko. Nekdanji boksar je prepričan, da bi prepoved Janukovičeva vstopa v EU morala veljati, dokler ne bo še podpisal odprave diktatorske zakonodaje o omejitvi pravice do zborovanje. Kličko, ki se bo konec tedna predvidoma udeležil varnostne konference v Münchnu, je v nemškem bulvarskem časniku Bild zapisal, da Janukovič poskuša predvsem prevarati opozicijo in si kupiti čas za nadaljevanje svoje umazane politike.
Evropski zagovorniki strožjih prijemov opozarjajo, da ne bi več smeli zgolj zadržano pozivati k pogajanjem, ampak začeti bolj pritiskati na režim. Njegova odločitev, da, denimo, amnestijo poveže s pogoji, kakršni sta praznjenje trgov in zasedenih stavb, je nadaljevanje Janukovičeve igre. Za zdaj še med članicami prevladuje prepričanje, da Janukoviča ne bi smeli izločiti, saj da se da več doseči s pogajanji z njim. Tako strožjih ukrepov ne bo, dokler se nasilje proti demonstrantom ne bo zaostrilo.
Andrew Wilson iz možganskega trusta Evropski svet za zunanje odnose je prepričan, da se bo Unija morala odločiti za bolj odločne korake. Kot je zapisal, so odprta vrata za režimski denar tako moralni neuspeh kot neuporaba vzvoda za pritisk na Ukrajino. Predsednik Janukovič da se ne bo odzval na blage opomine, saj ga Rusija premočno stiska. Eden od razlog za zadržke EU so ne najbolj uspele sankcije proti Belorusiji. Wilson razlog neuspeha vidi v tem, da je Unija gledala na Belorusijo skozi prizmo Ukrajine in kaznovala oligarhe, ki jih sploh ni.
Ukrepi Unije proti Belorusiji so v veljavi že deset let. Razlogi za sankcije so bili izginotje štirih opozicijskih aktivistov, zlorabe na volitvah, represija nad demonstranti ... Ker se demokratični položaj, spoštovanje človekovih pravic in delovanje pravne države ne izboljšuje, ukrepe redno podaljšuje. Skupno je na seznamu ljudi, ki ne smejo potovati v Unijo, njihovo premoženje na evropskih tleh pa je zamrznjeno, 232 oseb; ukrepali so tudi proti 25 podjetjem. Vsi so povezani z režimom Aleksandra Lukašenka ali imajo koristi od njega.
