Tiskane izdaje
V prvem Sloveniji priporočajo ukrepe proračunske strategije za leto 2014 in pozneje. Tako naj bi zagotovila trajno odpravo fiskalnih neravnotežij. To zahteva verodostojno izvajanje strukturnih reform. Poleg tega naj bi sprejela pravila o uravnoteženih javnih financah v strukturnem smislu.
Začne naj tudi celovit pregled izdatkov, ki bo vključeval tako raven centralne države kot lokalno raven, neposredne in posredne proračunske uporabnike ter izvajalce javnih služb in storitev v lasti občin na področju zdravstva do konca leta 2014, da se dosežejo proračunski prihranki v prihodnje in pozneje.
Ker Bruselj Sloveniji že tako napoveduje višji primanjkljaj od dovoljenega (tri odstotke BDP), pričakujejo dodatne napore, da bi se priporočilo iz postopka čezmernega primanjkljaja upoštevalo.
Slovenija bi morala ukrepati, da bi zagotovila vzdržnost pokojninskega sistema po letu 2020. Ukrepi naj bi vključevali povezavo z zakonom predpisane upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in spodbujanje prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema.
Tretje priporočilo se glasi: po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami do konca leta 2014 država pripravi celosten socialni sporazum, s katerim bo zagotovila, da gibanje plač, vključno z minimalno plačo, spodbuja konkurenčnost, domače povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest. Ponovno bi opredelili tudi sestavo minimalne plače. Pričakujejo tudi učinkovite spodbude za zaposlovanje mladih in starejših delavcev.
Na bančnem področju bi po načrtu za sanacijo do konca leta privatizirali NKBM in pripravili Abanko za privatizacijo prihodnje leto. Na podlagi lanskega pregleda aktive banke in stresnega testa naj Slovenija pripravi akcijski načrt za banke, vključno s posebnimi ukrepi za izboljšanje upravljanja, nadzora, obvladovanja tveganj, postopka za odobritev posojil.
Na področju privatizacije pričakuje nadaljevanje v zastavljenih okvirih in sprejetje kratkoročnega načrta odprodaje več jasno izbranih naložb. Do septembra naj bi sprejela in začela izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti, da se zagotovi profesionalno, pregledno in neodvisno upravljanje.
Tudi pri prestrukturiranju podjetij bi morala država narediti več. Ustanovi naj posebno delovno skupino, pripravi seznam podjetij, ki bi jih morali nujno prestrukturirati, in skrajša sodne postopke.
Da bi država postala bolj privlačna za tuje naložbe, bi morala zmanjšati poslovne ovire. Omenjajo pospešeno deregulacijo reguliranih poklicev in zmanjšanje upravnih obremenitev. Zagotovil naj bi zadostno in neodvisno financiranje agencije za varstvo konkurence.
V zadnjem priporočilu Bruselj pričakuje sprejetje učinkovitih ukrepov za boj proti korupciji.
V Bruslju še ocenjujejo, da je Slovenija dosegla le omejen napredek pri uresničevanju lanskega priporočila, naj okrepi dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Opozarjajo na tveganja, zlasti za tiste, ki izhajajo iz gospodarske strukture, za katero so značilni neučinkovito korporativno upravljanje, velika vpletenost države v gospodarstvo, izgube stroškovne konkurenčnosti, presežek dolga podjetij in precejšnje povečanje javnega dolga.
Slovenska vlada je po njihovem tudi dosegla omejen napredek pri izvajanju priporočila o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti, ki predstavljajo šestino dodane vrednosti in so povezana v zapleteno mrežo domačih bank, zavarovalniških skupin in nefinančnih podjetij z znatno stopnjo navzkrižnega lastništva. Raven vpliva države v Sloveniji povzroča precejšnja tveganja za javne finance.
Bruselj: brez postopka proti Sloveniji
Po besedah komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna se je Slovenija odločno odzvala na čezmerna neravnotežja, ki jih je marca ugotovil Bruselj. Zato postopka proti Sloveniji, ki bi lahko pripeljal do sankcij, ne bodo sprožili. V enakem položaju sta Hrvaška in Italija. Vse tri bodo ostale pod podrobnim nadzorom.
Rehn je opozoril na zelo velika tveganja, ki še obstajajo v Sloveniji. Pričakuje ukrepanja na področjih javnofinančnega primanjkljaja, vzdržnosti javnega dolga, upravljanja podjetij, bank.
Bruselj je Slovenijo uvrstil v skupino osmih držav (še Francija, Italija, Španija, Irska, Portugalska, Hrvaška in Madžarska), v katerih bodo podrobno spremljali uresničevanje rokov iz letošnjih priporočil.
