Bruselj: V Sloveniji manj politične volje za bitko s korupcijo

Tako med prebivalci kot v podjetjih ima prepričanje o razširjenosti korupcije v Sloveniji »sredozemske razsežnosti«.

Objavljeno
03. februar 2014 13.23
jer janša
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj − Slovenija je po ugotovitvah evropske komisije med državami srednje in vzhodne Evrope med najdejavnejšimi v boju proti korupciji, saj da ima dobro razvit pravni in institucionalni protikorupcijski okvir. »Zdi pa se, da je v zadnjih letih, sredi domnev in dvomov o integriteti funkcionarjev na visokih položajih, upadla politična volja za boj proti korupciji,« ugotavlja Bruselj.

Sloveniji predlagajo uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje, če kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov, pa tudi sprejetje dodatnih ukrepov za okrepitev standardov odgovornosti izvoljenih funkcionarjev.

Predlagajo še, naj Slovenija zaščiti operativno neodvisnost in vire protikorupcijskih organov ter posebne tožilske službe za boj proti finančnemu kriminalu. Slovenija bi morala tudi okrepiti protikorupcijske mehanizme v zvezi s podjetji v državni lasti ali pod državnim nadzorom ter na področju postopkov za oddajo javnih naročil in privatizacijskih postopkov. Poleg tega lahko stori še več za zagotavljanje učinkovitega nadzora nad financiranjem strank.

Po raziskavi komisije se 91 odstotkov Slovencev strinja, da je v njihovi državi korupcija splošno razširjena. Večji delež imajo le Grčija, Italija, Litva,Španija, Češka, Hrvaška in Romunija. Kar 76 odstotkov prebivalcev Slovenije je prepričanih, da se je korupcija še povečala. Večji delež je le v Španiji.

Štirje odstotki Evropejcev in trije odstotki Slovencev pravijo, da so bili v zadnjem letu pozvani, naj plačajo podkupnino, ali pa se je to od njih pričakovalo.

Tudi v podjetjih je vzdušje podobno. Kar 94 anketiranih v slovenskih podjetjih je prepričanih, da ima korupcija velike razsežnosti. Večji delež je le v Grčiji, Španiji in Italiji. Evropsko povprečje je 75 odstotkov.

Bruselj sicer načeloma ugotavlja, da članice ne uveljavljajo dovolj protikorupcijske zakonodaje. »Korupcija uničuje zaupanje državljanov v demokratične ustanove in pravno državo, škodi evropskemu gospodarstvu in državam odžira prepotrebne davčne prihodke,« je ocenila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. Komisija pričakuje, da bo objava poročila sprožila širšo razpravo o korupciji, v bitki proti njej pa bo komisija tesneje sodelovala s članicami.