Bruseljska evrokracija pred kulturno revolucijo

Bruselj – V letu pred koncem mandata se evropska komisija pod vodstvom Joséja Manuela Barrosa hoče, vsaj na papirju, z novimi zamislimi prikupiti Evropejcem, ki imajo čedalje več zadržkov glede njenega delovanja.

Sredi tedna so na veliko napovedali nekakšen fitnes za evropsko zakonodajo. Skladno z logiko, da so obsežni in zapleteni predpisi EU s preveliko birokracijo in pretiranim vpletanjem v vsakdanje življenje ljudi že začeli škodovati ideji Evrope, naj bi Bruselj pritisnil na zavoro. Ihta, s katero hoče z novimi in novimi predlogi pokroviteljsko zavarovati in osrečevati Evropejci, se končuje. »EU bi morala biti velika pri velikih stvareh in majhna pri majhnih,« je José Manuel Barroso dejal že septembra, ko je evropskim parlamentarcem v Strasbourgu govoril o razmerah v Uniji.

Tako se – še vedno v senci usode evra, kjer so bile narejene resne spremembe v smeri centralizacije – vse bolj uveljavlja razprava, katere naloge naj bi Bruselj sploh prevzel od držav članic. Z novo retoriko in cilji vsaj simbolno odgovarja na očitke, da se preveč vpleta v stvari, kakršne so ureditev informiranja kupcev v pekarnah ali odrejanje delovnega časa. Predlagana direktiva o koncesijah, s katero je Bruselj hotel vsaj posredno določati pravila za organiziranje preskrbe s pitno vodo na komunalni ravni, je postala ena največjih javnomnenjskih polomij komisije v zadnjih letih.

Podobnih zapletov je veliko. Razvpiti predpis o pravilni ukrivljenosti kumar je še vedno ena od legend na repertoarju evroskeptikov, čeprav že več let ne velja več. Še več, komisija se brani, da so take standarde razvrščanje sadja in zelenjave v razrede uvedli proizvajalci. Mitov in legend ne primanjkuje. Na Hrvaškem so se pred vstopom v Unijo širile teorije, da bo Bruselj prepovedal prodajo svežega sira na tržnicah, koline, kuhanje domačega žganje. Maja letos se je zapletlo z zaukazanimi originalnimi steklenicami za oljčno olje v gostilnah.

Barroso sam navaja bizarni primer obutve za frizerke – prepoved nošnje visokih pet zanje. Predlog bodo raje kar črtali z dnevnega reda. Vsi Evropejci da bi sicer morali delati v zdravih razmerah, a vprašanje, ali potrebujemo evropsko ureditev za take primere, je po njegovem mnenju popolnoma utemeljeno. Kvečjemu lahko takšne predpise sprejemajo članice, če same hočejo. Tarča kritik niso le bizarni primeri. Industrija se pritožuje nad zapletenimi in v praksi skoraj neuresničljivi okoljskimi in drugimi standardi, ki so nastali v bruseljskih uradih.

Iz več držav, ne samo iz Britanije, ampak tudi iz Nemčije, Avstrije in Nizozemske so začele prihajati bolj ali manj nedoumljive zahteve, da bi znotraj EU morali del pristojnosti spet vrniti na raven članic. London bi bil izvzet iz vseh področij pristojnosti Bruslja. Kaj konkretno misli nemška kanclerka Angela Merkel z zahtevo po vrnitvi dela pristojnosti, še ni znano. Po novem evrokracija na čelu z Barrosom želi narediti že veljavno zakonodajo preprostejšo, bolj pregledno in cenejšo. Poleg tega da bi se v Uniji morali odločiti, kaj se sploh izplača urejati na skupni ravni.

V novem programu ustreznosti in primernosti predpisov (Refit) komisija ugotavlja, da je del stvari bolje urejati na nacionalni ali regionalni ravni. Zapovedana je preglednost. Denimo, iz kopice predpisov, ki se ukvarjajo z zdravjem živali, naj bi naredili en skupen akt. Barroso sicer pravi, da nove zamisli niso odgovor na krepitev evroskepticizma v številnih članicah, a hkrati opozarja, da bi morali biti pazljivi, ker da je v razpravah veliko predsodkov. Več samokritike pričakuje od vseh vpletenih, saj ne le v EU, ampak tudi na ravni držav, birokracija ustvarja predpise, ki so sami sebi namen.

Izvedli bi analizo, na katerih področjih urejanje odločanja na ravni EU prinaša ljudem in podjetjem koristi. Komisija je naštela področja politik, na katerih si bo prizadevala za poenostavljanje predpisov ali njihov preklic. Del odvečnih birokratskih predlogov bodo zavrgli. O drugih, denimo o direktivi o prsti, bodo še razmislili, kaj bodo naredili z njimi. Natančno bodo proučili zapletene trgovinske predpise, Naturo 2000, predpise o zbiranju različnih statistik ... Ko bodo predlogi pripravljeni, pričakujejo, da jih bodo članice in evropski parlament hitro sprejeli.

V utemeljevanju projekta se sklicujejo na raziskavo, po kateri skoraj tri četrtine (74 odstotkov) Evropejcev misli, da EU proizvaja preveč birokracije. Barroso govori kar o kulturnih spremembah v razmišljanju, ki bi jih morala narediti evropska birokracija. Kritiki znotraj komisije pa opozarjajo, da v politični želji po poenostavljanju predpisov ne bi smeli ukrepati na vrat na nos. Bolj kot za odmevne akcije za birokratsko razbremenitev da bi se morali odločati za temeljito obravnavo konkretnih primerov, da bi zagotovili preglednost in učinkovito izvajanje zakonodaje v praksi.