Bruslju zaupa čedalje manj Evropejcev

Vse več ljudi verjame, da njihova nacionalna demokracija neposredno trpi zaradi načina reševanja evropske krize.

Objavljeno
25. april 2013 16.57
FRANCE-EU-NOBEL-PEACE-AWARD
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika

Bruselj − Zaupanje javnosti v EU je v šestih največjih članicah padlo na najnižjo raven doslej. Evroskepticizem se povečuje tako na bogatem severu kot na gospodarsko prizadetem jugu, razkrivajo najnovejši podatki Evrobarometra.

Kriza zaupanja vzbuja čedalje več pomislekov glede politične in demokratične legitimnosti Evropske unije. Statistični podatki, analizirani s strani Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR), pričajo o porastu evroskepticizma v največjih članicah, tudi tistih, ki so v preteklosti izkazovale visoko stopnjo zaupanja do Bruslja in njegovih institucij.

Podatki, objavljeni v šestih vodilnih evropskih časopisih, po pisanju Guardiana predstavljajo resen problem za voditelje vseh članic EU. Težave so po mnenju enega od predstavnikov ECFR namreč »tako globoke, da niti ni važno, ali nekdo prihaja iz države kreditodajalke ali države dolžnice, države, ki se poteguje za članstvo, ali Velike Britanije. Vsi so na slabšem.«

Raziskava je pod drobnogled vzela Nemčijo, Francijo, Britanijo, Italijo, Španijo in Poljsko - po številu prebivalcev šestih največjih članic Unije, v katerih bivata skoraj dve tretjini celotne evropske populacije.

V vseh državah z izjemo Poljske znatna večina vprašanih ne zaupa EU. Največji porast evroskeptičnosti so analitiki zabeležili v Španiji, kjer EU verjame le še 20 odstotkov vprašanih, dve tretjini ljudi manj kot pred začetkom finančne krize. V Nemčiji in Franciji, največjih evropskih gospodarskih silah, enak skeptičen odnos izkazuje 59 in 56 odstotkov anketirancev. V Italiji se je število evroskeptikov v zadnjih šestih letih podvojilo in je letos prvič preseglo polovico vseh vprašanih. V Britaniji, kjer je nasprotovanje EU tradicionalno visoko, Bruslju po novem ne zaupata rekordni dve tretjini prebivalstva.

Evroskeptičnost je v porastu tudi na Poljskem, kamor se steka največja količina evropskih razvojnih sredstev. Poljska hkrati ostaja edina izmed šestih držav, kjer večje število vprašanih še vedno zaupa institucijam EU.

Evropska izčrpanost

Vse več ljudi verjame, da njihova nacionalna demokracija neposredno trpi zaradi načina reševanja krize, je v izjavi za Guardian poudaril vodja španske podružnice ECFR José Ignacio Torreblanca. »EU je postala nadzornik proračunov, trgov dela, pokojnin. Gre za riskanten precedens,« ki bi lahko po Špančevem mnenju okrepil nevarno spiralo evroskeptičnega populizma in tehnokracije, ki delujeta sedaj.

Zaupanje v politiko in demokracijo kot politični sistem nadalje ogrožata naraščajoča brezposelnost in posledično pomanjkanje socialne varnosti.

Voditelji EU se doslej niso uspeli dogovoriti o skupnem načinu naslavljanja vprašanj demokratičnega deficita, je pa nanje ta teden v odmevnem govoru opozoril predsednik evropske komisije José Manuel Barroso. »V času, ko se tako veliko Evropejcev sooča z brezposelnostjo, negotovostjo in vse večjo neenakostjo, smo priča pojavu nekakšne evropske izčrpanosti,« ki jo spremlja pomanjkanje razumevanja glede bistvenih vprašanj, povezanih z delovanjem Unije. »Kdo kaj počne, kdo odloča, kdo nadzira? In kam vse to vodi?«

Glavno sporočilo Barrosovega govora je bilo, da je federalizem edina rešitev in edini odgovor na krizi evropskih financ in zaupanja. Teme sta se pred dnevi med srečanjem v Berlinu dotaknila tudi Angela Merkel in Donald Tusk. Medtem ko je nemška kanclerka poudarila pomen nadaljne krepitve moči Bruslja, je poljski premier v nenavadno ostrem nastopu opozoril pred naraščanjem nacionalizma in populizma po vsej EU, kot posledice nemških receptov za rešitev krize.

Tuska je med drugim zanimalo, kako lahko nov sistem suverenosti znotraj EU prepreči prevlado večjih držav, kot je Nemčija, na ravni celotne Unije. Opozoril je, da se strah pred tem pod površjem pojavlja povsod, »v Varšavi, v Atenah in v Stocholmu.«