Cameron išče Evropo, kakršna ustreza Britaniji

Britanski premier zahteva rahljanje odnosov z Brusljem, evropska politika pa ga svari pred posledicami trmoglavljenja.

Objavljeno
17. januar 2013 22.13
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Zaradi alžirske krize s talci je britanski premier David Cameron sinoči preložil dolgo pričakovani govor o prihodnjih odnosih med Britanijo in EU, ki bi ga danes moral imeti v Amsterdamu.

Načrtovani govor britanskega premiera je že vnaprej razglašen za zgodovinskega. Mediji ga primerjajo z govorom Winstona Churchilla leta 1946 v Zürichu (s pozivom k oblikovanju Združenih držav Evrope) ali nastopom Margaret Thatcher pred četrt stoletja v belgijskem Bruggu. David Cameron si je za svoj oder izbral Amsterdam. Načrtovanje menda prelomnega govora o Britaniji in EU je spremljala kopica zapletov in prelaganja. Nizozemska ni bila izbrana naključno, s svojo liberalno trgovinsko naravnanostjo je naravna zaveznica Britanije.

Sama sebe razume kot most med Britanijo in Evropo. Navsezadnje, že pred šestdesetimi leti si je prizadevala za britansko vključevanje v integracijske procese na stari celini. Zaradi francoske blokade je Britanija postala članica tedanje EGS šele leta 1973. Zato je napovedana odsotnost liberalnega nizozemskega premiera Marka Rutteja na govoru več kot pomenljiva. Četudi na Nizozemskem z razvojem v EU niso najbolj zadovoljni, se ne vidijo v Cameronovi evroskeptični mantri, prizadevanjih za še bolj poseben status Otoka in zahtevah po nadaljnjih izjemah (opt-outih).

Cameron se pod čedalje hujšim pritiskom evroskeptikov, naj končno kaj naredi glede drugačnih odnosov z Brusljem, uradno sicer ne spogleduje z izstopom iz EU. Tudi vprašanje na želenem referendumu, ki bo šele po letu 2015, da se ne bo glasilo: naj ostanemo EU ali ne. Premier si želi New Deal, nekakšno novo nagodbo z Brusljem, s katero bi zagotovil, da se del pristojnosti, ki so bile v preteklosti prenesene na evropsko raven, vrnejo na Otok. Postopek, poimenovan repatriacija, je srž Cameronovih želja, s katerimi želji pomiriti evroskeptike, predvsem v lastnih vrstah.

Okoli sto poslancev torijcev, ki so oblikovali skupina Sveži začetek, ima odločne zahteve. V manifestu so zahtevali izstop iz skupne ribolovne politike; kmetijsko politiko – orjaška pomoč francoskim kmetom je trn v britanski peti – bi spet prepustili članicam; Britanija naj bi se odrekla sodelovanju na področju pravosodja. Kaj natančno bo povedal Cameron, še ni znano. Skoraj gotovo bo zahteval vrnitev pristojnosti na področju zaposlovanja in zagovarjal onemogočanje socialne pomoči državljanom drugih članic EU, ki živijo na Otoku le krajši čas.

EU à la carte

Odnos evropske politike do Cameronovega delovanja je dvojen. Načeloma vsi poudarjajo, da si želijo obdržati Britanijo na skupnem čolnu. Po drugi strani nedvoumno trdijo, da so Cameronove želje težko uresničljive. Federalistično naravnani politiki, kakršen je evropski poslanec in nekdanji belgijski premier Guy Verhofstadt, opozarjajo, da bi si morala pošteno priznati, kakšne bi bile posledice uresničitve Cameronovih želja. Nova pogajanja o položaju Britanije da bi pomenila Brexit ali pa razpad enotnega trga, ki je ključni del EU.

Po takem scenariju bi po začetku pogajanj duh lahko ušel iz steklenice, pozneje bi šel razvoj dogodkov v nepredvidljivo smer, ki bi jo bilo težko nadzirati. Tako bi repatriacija pristojnosti, kakršno si predstavlja Cameron, lahko povzročila ne le rahljanje vezi z Brusljem, marveč ločitev. Britanija bi bila postavljena pred črno-belo izbiro EU – da ali ne. Posebno kočljivo je še, da bi se s popuščanjem Londonu oglasile še druge članice, ki bi vsaka zahtevale zase izjeme v okviru EU.

Predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy je pred novim letom nedvoumno opozoril Camerona, da se v EU ne da le izbirati tistih stvari, ki ti koristijo. Takšno ravnanje da lahko na koncu spodkoplje skupni trg. Tudi francoski predsednik François Hollande je govoril, da Unija ne more delovati à la carte. Sporočila iz Nemčije so bila podobna. Predsednik parlamentarnega odbora za evropske zadeve Gunther Krichbaum je v Londonu opozoril, da bi bila izguba notranjega trga gospodarska katastrofa za Britanijo, Camerona pa je posvaril pred izsiljevanjem.

Premierova strategija temelji na ugotovitvi, da se narava EU, predvsem njenega jedra v območju jedra, spreminja, zato mora Britanija na novo urediti odnose z njo. Ker se arhitektura denarna unija lahko utrdi z novimi strukturami, bodo posegi v lizbonsko pogodbo neizogibni. A spreminjati se je ne da brez britanskega soglasja. V zameno za da bi Cameron rad uveljavil svoje zahteve. Kot je povedal v enem od zadnjih intervjujev bodo v procesu spreminjanja EU, poiskali Evropo, ki bolje ustreza Britaniji. Iskanje utegne trajati dolgo.