Češka ima končno vlado s polnimi pooblastili

Praga − Češki predsednik Miloš Zeman­ bo danes tudi uradno imenoval­ novo vlado s prvim ministrom Bohuslavom Sobotko na čelu. In to prav po letu dni, odkar je zmagal na predsedniških volitvah.

Miloš Zeman bo imenoval vlado na današnji slovesnosti na Praškem gradu, kjer je sedež predsednika republike. Predsednik vlade bo postal socialdemokrat Bohuslav Sobotka (CSSD), njegovi stranki sta se v koaliciji pridružili stranka ANO milijarderja Adreja Babiša ter krščanska demokratska stranka (KDU-CSL) Pavla Bělobrádka.

Babiš in Bělobrádek bosta podpredsednika vlade, prvi bo minister za finance, slednji pa minister brez listnice, zadolžen za raziskave in inovacije. Novi kabinet ministrov mora sicer še po potrditev v parlament, kar bi moralo biti glede na udobno večino koalicije zgolj formalnost. Glasovanje bo predvidoma sredi februarja.

S tem bo po dolgega pol leta stopila z oblasti začasna vlada Jiříja Rusnoka, ki je vodila državo od padca vlade Petra Nečasa lanskega junija. Nečas je odstopil po škandalu zaradi razkritja vohunjenja in korupcije, nato pa njegovi desnosredinski stranki ODS ni uspelo sestaviti nove vlade, zaradi česar se je parlament razpustil in jeseni so imeli predčasne volitve, na katerih je največ glasov dobila leva CSSD Bohuslava Sobotke.

Naklonjenost skupni valuti

Ob imenovanju nove vlade na Češkem ugotavljajo, da bo ta vlada bolj naklonjena prevzemu evra kot njena desna konservativna predhodnica. Nečas namreč ni hotel niti postaviti časovnice, kdaj bi lahko država stopila v območje skupne evropske valute, novi finančni minister Andrej Babiš pa pravi, da načelno glede prevzema evra ne vidi težav.

Novi zunanji minister Lubomír Zaorálek iz največje koalicijske socialdemokratske stranke je pred dnevi v intervjuju povedal, da si bo prizadeval za sprejem vladnega programa s časovnim načrtom prevzema evra; to bi se lahko po njegovem zgodilo v petih letih. »Ni več časa za tehtanje prednosti in slabosti in čakanje ob strani, da bi videli, ali bo skupna valuta propadla. Ni alternative za Češko, čas je, da uresničimo zaveze, ki smo jih sprejeli z vstopom v EU leta 2004,« je povedal Zaorálek. Tudi predsednik Zeman se po neuradnih navedbah zavzema za sprejem evra.

Več pomislekov ima guverner centralne banke Miroslav Singer. Po njegovem ni razloga za hitenje v območje evra, dokler ne bodo sprejeti in preizkušeni vsi mehanizmi bančne unije. Možnost vplivanja centralne banke na menjalni tečaj domače krone je po Singerjevih besedah delovala kot dobrodošel blažilec zunanjih ekonomskih šokov. Zato bi po njegovem lahko Češka vstopila v območje evra najprej leta 2019. Finančni minister je povedal, da Češka ob morebitnem prevzemu evra ne želi jamčiti za dolgove držav v težavah, kot sta Grčija in Španija.

Maastrichtski kriteriji

Država mora za vstop v območje skupne evropske valute izpolniti tri glavne, tako imenovane maastrichtske kriterije; primanjkljaj mora biti pod tremi odstotki BDP, javni dolg mora znašati manj kot 60 odstotkov BDP in inflacija mora biti pod 2,5 odstotka letno. Češka trenutno izpolnjuje le pogoj javnega dolga, ki znaša 45,8 odstotka BDP, medtem ko sta inflacija (2,9 odstotka) in primanjkljaj (4,4 odstotka) višja, kot je dovoljeno.

Te dni mineva leto, odkar se je na predsedniški položaj zavihtel Miloš Zeman, nekdanji predsednik vlade in nekdanji prvi mož socialdemokratske stranke. V tem letu je naredil nekaj nenavadnih potez in sprejel nekaj nenavadnih odločitev. Predvsem je že na začetku mandata pokazal, da ne želi igrati le protokalarne vloge, ampak se bo bolj dejavno vključeval v politiko. Po padcu vlade Petra Nečasa med drugim ni hotel dati možnosti za novo izvolitev v parlamentu takratni desni koaliciji, ampak je vztrajal pri imenovanju začasne vlade, na čelo katere je postavil svojega nekdanjega ministra Jiříja Rusnoka. Zeman je sprva tudi nasprotoval razpisu predčasnih volitev, dokler tega s samorazpustitvijo parlamenta niso dosegli poslanci sami.

Zeman ima menda tudi težave s čezmernim pitjem alkohola, večkrat pa poskrbi za vznemirjenje z neposrednimi komentarji. Pred časom se je zameril invalidom, ko je rekel, da zaradi časti ne more imenovati mandatarja za sestavo vlade, dokler sedi v invalidskem vozičku. Akademike je razburil, ko v naziv profesorja ni hotel imenovati Martina C. Putne, priznanega češkega literarnega zgodovinarja, a hkrati gejevskega aktivista. Zeman se je sicer zavzel, da bi imenovanja profesorjev, pa tudi pomilostitve, prevzele druge institucije.