Češka vlada dviguje plače in pokojnine

Nova vlada v Pragi blaži varčevalno politiko prejšnje desne vlade.

Objavljeno
30. maj 2014 19.07
Urban Červek, Maribor
Urban Červek, Maribor
Nova češka vlada Bohuslava Sobotke uresničuje predvolilno obljubo o spremembi varčevalne politike njene predhodnice.­ Z naslednjim letom se bodo plače javnih uslužbencev povišale za 3,5 odstotka, ponovno bodo uvedli usklajevanje pokojnin z inflacijo.

Z dvigom plač bodo nekoliko ublažili učinke varčevalne politike prejšnje (desno konservativne) vlade Petra Nečasa iz leta 2011, je v sredo po seji vlade povedal njen predsednik, socialdemokrat Bohuslav Sobotka. Minister za finance Andrej Babiš je poudaril, da bo povišanje državni proračun letno stalo 6,4 milijarde kron oziroma 232,4 milijona evrov, vendar bo del tega denarja prišel nazaj v državno blagajno v obliki davkov in prispevkov.

Češki državni proračun za prihodnje leto predvideva 100 milijard kron oziroma 3,6 milijarde evrov primanjkljaja, kar znaša malenkost manj kot 3 odstotke bruto družbenega proračuna. Po prvotnem predlogu bi se plače naslednje leto povišale za 2,5 odstotka.

Indeksacija v proračunu

Proračun za naslednje leto, ki ga je v sredo sprejela češka vlada, vsebuje tudi indeksacijo oziroma usklajevanje pokojnin in povišanje plačil za zdravstveno zavarovanje, ki jih država plačuje nekaterim skupinam ljudi, otrokom, upokojencem in nezaposlenim, je povedal Sobotka. Finančni minister je napovedal, da bodo morali ministri višjo porabo nadomestiti z zmanjševanjem operativnih stroškov delovanja ministrstev. To nameravajo storiti tudi s centralizacijo javnega naročanja. Po Babiševih besedah obstaja od 20 do 30 proizvodov, ki bi jih lahko država kupovala skupaj, namesto da jih ministrstva in drugi uradi nabavljajo vsak zase. Država bo takšno metodo uporabila tudi pri prodajah nepotrebnega premoženja, je pojasnil finančni minister Babiš.

Vlada Bohuslava Sobotke je prevzela oblast januarja, po zmagi socialdemokratov na predčasnih volitvah konec oktobra lani. V koaliciji sodelujejo še krščanski demokrati (KDU-ČSL) Pavla Bělobrádka in nova liberalna stranka Ano milijarderja Andreja Babiša, ki imajo v 200-članskem parlamentu skupaj 111 poslancev. S potrditvijo nove vlade januarja letos se je na Češkem končala dolgotrajna politična kriza, ki je dosegla vrhunec z obsežno protikorupcijsko akcijo v začetku letošnjega poletja, ki je odnesla desno vlado premiera Petra Nečasa, nato pa zaradi konfliktov med strankami in predsednikom republike Milošem Zemanom pripeljala do samorazpustitve parlamenta in predčasnih volitev.

Načrti z evrom

Čeprav je s skromno večino 21 odstotkov glasov zmagala socialdemokratska stranka, je bila največja zmagovalka volitev nova stranka Ano, ki je iz nič prišla do 18,6 odstotka glasov in s tem drugega največjega števila poslancev. Z dogovorom o proračunu za naslednje leto so koalicijske stranke premagale pomembno oviro, saj se socialdemokrati in liberalci stranke Ano pomembno razhajajo glede pristopa k porabi javnega denarja. Medtem ko prvi poudarjajo škodljivost varčevanja in pomen socialnih izdatkov, so drugi bolj privrženi uravnoteženemu proračunu. Komentatorji so še v fazi koalicijskih pogajanj napovedovali težave pri usklajevanju tega vprašanja.

Poleg tega Čehi v naslednjih letih načrtujejo vstop v sistem evrske valute, za kar morajo izpolnjevati tako imenovane maastrichtske kriterije o višini javnega dolga, proračunskega primanjkljaja in inflacije. Za koalicijo bi lahko bil problematičen tudi vodja stranke Ano, finančni minister Andrej Babiš. Je drugi najbogatejši Čeh, ki ima v lasti številna podjetja, med drugimi tudi založniško hišo Mafra, ki izdaja dva pomembna dnevna časopisa na Češkem, Mlado fronto Dnes in Lidové noviny.

Poleg tega nad njim visi očitek, da je v času komunizma sodeloval s tajno politično policijo StB. Na Češkem namreč še vedno velja zakon o lustraciji, po katerem najvišjih položajev v državi ne smejo zasesti nekdanji sodelavci komunističnega režima.