Ciper: Delna razlastitev varčevalcev

Bruselj – Reševalci evra takšnega ukrepa doslej še niso sprejeli. Po deseturnih pogajanjih so odobrili sveženj pomoči za Ciper, v katerem je predvideno, da bodo del bremena prevzeli lastniki računov v ciprskih bankah.

Med njimi niso le razvpiti ruski oligarhi in drugi, ki so na sredozemskem otoku skrivali denar pred domačo davkarijo, ampak tudi Ciprčani, ki imajo na bančnih računih svoje prihranke. Okoli tretjino od 70 milijard evrov vlog v ciprskih bankah imajo tujci. S prisilno udeležbo varčevalcev v rešilnem svežnju naj bi zbrali 5,8 milijarde evrov.

Lastniki bančnih vlog, vrednih do 100.000 evrov, bodo morali plačati enkratno »dajatev za stabilnost« v višini 6,75 odstotka. Za varčevalce z vlogami nad 100.000 evrov bo dajatev še višja, znašala bo 9,9 odstotka. Dajatev je bila na računih zamrznjena v noči na soboto. Datum odločitve je bil skrbno izbran. V ponedeljek je na Cipru praznik, zato ima tamkajšnja oblast več časa za sprejetje aktov, s katerimi bo delno razlastila varčevalce. Član vodstva ECB Jörg Asmussen je v Bruslju omenjal ukrepe, s katerimi naj bi preprečili veliko odtekanje kapitala iz države.

Menda lahko elektronsko nakazujejo le manjše zneske. Ves denar na računih, zmanjšan za dajatev, bo nato po napovedih prosto dostopen. V zameno za dajatev bi po napovedih ciprskega finančnega ministra Michalisa Sarrisa utegnili dobiti delnice bank. Asmussen je pojasnil, da je Ciper edinstven primer. V drugih kriznih državah da je strah varčevalcev odveč. Varčevalci so se po poročilih ciprskih medijev v soboto že zbirali pred bankami in na bankomatih dvigovali denar z računov. Kaj se bo zgodilo v torek, ko se bodo banke spet odprle, je še nepredvidljivo.

Ker se je o sodelovanju varčevalcev (tako imenovani bail-in) v rešilnem svežnju ugibalo že vsaj mesec, so v prejšnjih tednih na Cipru opazovali precejšnjo selitev kapitala iz države. Ukrepu so pred njegovim sprejetjem nasprotovali tako v ciprski vladi kakor tudi v evropski komisiji. Povezovali so ga s strahom, da bodo po njegovem sprejetju na Cipru varčevalci v drugih kriznih državah začeli prazniti svoje račune in spodkopali delovanje bank.

Načeloma so finančni ministri območja evra Cipru odobrili posojilno pomoč v višini deset milijard evrov iz sklada ESM. »S ciprsko vlado smo dosegli politični sporazum o ključnih točkah programa,« je sporočil vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem. Nikozija – denar ima le še do maja – je dobila še klasične naloge, ki jih kriznim državam narekuje trojka. Prestrukturirati mora napihnjen bančni sektor, zvišati obdavčitev podjetij z deset na 12,5 odstotka, privatizirati podjetja v državni lasti.