Tiskane izdaje
Nikozija - Predsednik ciprskega predstavniškega doma Janakis Omiru je danes sporočil, da bo 56 poslancev o novi zakonodaji, s katero bodo uvedli davek na bančne depozite, odločalo jutri . Kot je pojasnil, ciprska vlada potrebuje več časa za amandmaje k pogojem tuje finančne pomoči.
Po poročanju spletnega portala incyprus.com.cy, si vlada prizadeva predvsem za zmanjšanje davka za tiste posameznike, ki imajo na bankah shranjenih manj kot 100.000 evrov. Eden od predlogov je zmanjšanje davka z 6,75 odstotka na 3 odstotke. Izgubo pa nameravajo nadomestiti z večjo obdavčitvijo bančnih depozitov, višjih od 500.000 evrov. Po nekaterih predlogih naj bi davek z zdaj predlaganega 9,9 odstotka dvignili na 12,5 odstotka.
Stranka predsednika Nicosa Anastasiadesa v 56-članskem parlamentu zaseda 20 sedežev, zato bo za potrditev zakonodaje potrebovala podporo drugih strank.
Ena od koalicijskih strank je še pred glasovanjem o zakonodaji po poročanju BBC zahtevala zagotovilo, da bo delna razlastitev vseh varčevalcev, tako domačih kot tujih, Ciper izkopala iz težav. Bolj oster je bil opozicijski voditelj Gorge Lillikas, ki je predsednika obtožil, da je s podpisom dogovora »izdal zaupanje volivce«.
Pred kratkim izvoljeni predsednik Anastasiades je v nedeljo sporočil, da se s trojko - IMF, ECB in EU - še vedno pogaja o boljših pogojih posojila - predvsem nižji obdavčitvi manjših depozitov. Kot je povedal, razume nezadovoljstvo ljudstva, ki jo je povzročila težka odločitev, a je po njegovih besedah Ciper imel le dve izbiri - kaotičen državni bankrot ali pa boleče, a nadzirano vodenje krize.
Pogoji posojila so kot poroča Ria Novosti razburili tudi Rusijo. Predsednik Vladimir Putin je obdavčitev depozitov označila za »krivično, neprofesionalno in nevarno«. Po podatkih bonitetne agencije Moody's je na ciprskih bankah shranjenih približno 20 milijard evrov ruskega denarja, ruska podjetja in posamezniki bi tako za reševanje Cipra neprostovoljno namenili približno dve milijardi evrov.
Kot smo v Delu že poročali, je Ciper poskusni zajček v eksperimentu, kakršnega še ni bilo,« je za nemško agencijo DPA povedal zobozdravnik Marinos Theodorou.
Z rešilnim svežnjem je bilo Cipru sicer zagotovljenih deset milijard evrov posojil iz sklada ESM. V zameno bodo morali prestrukturirati prevelik bančni sektor, zvišati obdavčitev podjetij z deset na 12,5 odstotka, privatizirati podjetja v državni lasti. Ukrepi za preprečevanje pranja denarja so pod drobnogledom neodvisne agencije. Dodatnih 5,8 milijarde evrov za reševanje države in bank bodo zbrali s posebno dajatvijo, ki bo za bančne vloge do 100.000 evrov znašala 6,75 odstotka. Za višje depozite bo dajatev višja, znašala bo 9,9 odstotka.
