Cvetoči posel zelenih lekarnarjev

Utrujeni prodajalci so edine žrtve mamilarske mrzlice v zvezni državi Kolorado.

Objavljeno
08. januar 2014 09.29
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Prvega januarja­ so se pred nekaj prodajalnami­ v ameriški zvezni državi Kolorado vile dolge vrste. Ljudje so kljub ostremu mrazu tudi po dve uri potrpežljivo čakali,­ da bodo lahko povsem legalno­ kupili­ marihuano. Ameriški eksperiment pozorno opazuje ves svet, saj bo njegov uspeh temeljito spremenil odnos do prepovedanih drog in boj proti njim.

Zelena sreda, kot so brž poimenovali začetek poslovanja 37 zakonitih prodajaln marihuane, je prišla dobro leto po tem, ko so volivci v Koloradu novembra 2012 na referendumu podprli njeno uporabo tudi v nemedicinske namene. Kritiki trdijo, da bo legalizacija povečala uporabo drog med najstniki in da bo marihuana čez meje Kolorada pronicala v zvezne države, ki še vedno prepovedujejo njeno uporabo (štiri konservativne sosede ne dovolijo niti uporabe v medicinske namene), a za takšne presoje bodo potrebni še meseci ali celo leta.

Že prvi dan pa se je pojavila nova bojazen – da bo legalnega opojnega zelišča prehitro zmanjkalo. Po ocenah prodajalcev so namreč samo 1. januarja prodali za okoli milijon dolarjev marihuane, prodajalnam, ki so že prej ponujale medicinsko marihuano, pa se je promet početveril. Trgovci so celo dvignili cene in omejili prodajo na četrt unče (okoli sedem gramov). Tim Cullen, solastnik prodajalne Vedno zeleni lekarnar v Denverju, je začel predčasno zapirati vrata, hkrati pa upa, da bo dobil več konkurence, saj kljub novim zaposlenim ne zmorejo navala.

Ravnovesje med ponudbo in cenami

Predstavniki zelenega posla se pritožujejo, da zvezna država prepočasi izdaja dovoljenja, do oktobra jih bodo dobivali namreč le dosedanji prodajalci marihuane za medicinske namene, ki imajo dober sloves oziroma niso kršili pravil. Toda pomembno besedo imajo lokalne skupnosti, ki morajo dovoliti prodajo marihuane v svojem okolju. Tako je država sicer izdala dovoljenja za 136 prodajaln, za 22 še poteka postopek odločanja, vendar mnoge med njimi nimajo soglasja lokalnih skupnosti.

Do oktobra velja tudi pravilo, da morajo trgovci svoje blago pridelati sami, kar so kritiki primerjali s supermarketi, ki bi morali imeti lastne rastlinjake. Toda država, ki orje ledino pri pisanju tovrstne zakonodaje, poskuša najti ravnovesje med preveliko ponudbo, ki bi spodbujala uporabo, ter previsokimi cenami, ki bi spet spodbudile prepovedano prodajo. Hkrati poskušajo uskladiti sodelovanje s policijo, ki je v prvih dneh poostrila varovanje. Toda svarila o poplavi »zadetežev« so se prvi teden pokazala za neupravičena, saj so napisali le štiri prijave.

Oblasti v Denverju si manejo­ roke, saj ob cenah med 250 in 300 dolarji za unčo (dobrih 28 gramov) poleg običajnega prometnega davka (v ZDA ne poznajo DDV) zaračunavajo še 15-odstotno trošarino in dodaten 10-odstotni prometni davek. Hkrati jih pozorno opazuje zvezna vlada, saj ZDA že od časa predsednika Richarda Nixona bijejo ostro vojno proti drogam. Pravosodno ministrstvo je sicer nakazalo, da bo dopustilo »eksperiment« v Koloradu. Tudi zato, ker že 55 odstotkov Američanov podpira legalizacijo marihuane, pri čemer ta preobrat javnega mnenja poganjajo predvsem mladi.

Trenutno 20 od 50 zveznih držav dopušča prodajo zelišča v medicinske namene, letos bodo »rekreativno« prodajo v nekoliko strožji obliki začeli tudi v zvezni državi Washington. Pred dnevi je newyorški guverner Andrew Cuomo sporočil, da je spremenil stališče in da bo z izvršnim ukazom omogočil prodajo marihuane v medicinske namene.