Dan D za reševanje evra

Berlin – Nemško ustavno sodišče je včeraj zavrnilo zahtevo bavarskega parlamentarca Petra Gauweilerja, naj zaradi napovedanih posegov evropske centralne banke na trgih obveznic preloži razsodbo o evropskem mehanizmu za stabilnost.

Danes je torej dan D za reševanje preveč zadolženih evrskih držav. Brez evropskega mehanizma stabilnosti (ESM) in njegovega začasnega predhodnika (EFSF) si ni mogoče predstavljati stabilizacije evrskega območja, osrednjo vlogo igrata tudi v načrtu predsednika ECB Maria Draghija. Države, ki bodo hotele dobiti ugodna posojila, se bodo morale najprej ukloniti njunim zahtevam po varčevanju v državni upravi in reformiranju gospodarstva, šele potem bo s svojim neomejenim kapitalom nastopila evropska centralna banka.

Opazovalci, med njimi tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, so prepričani, da ustavno sodišče tudi tokrat ne bo razočaralo evropsko usmerjenih Nemcev in bo Nemčija kot zadnja potrdila ESM, pa tudi proračunski pakt, kot ju je že konec junija blagoslovil nemški parlament. V dosedanjih razsodbah o podobnih vprašanjih je, poudarjajo, sodišče v Karlsruheju poleg nemške ustave upoštevalo tudi evropsko združevanje, zdaj pa gre za preživetje najbolj ogroženih držav.

Posojila, ki jih pretirano zadolženim državam dajejo reševalni skladi, so zaradi zaledja držav z visoko boniteto obremenjena z veliko nižjimi obrestmi od tistih, ki bi jih morale plačevati za kapital na prostem trgu. Nemčija pa jamči za skoraj tretjino kapitala, ki ga v okviru evropskih reševalnih skladov dobivajo prosilke, in če bodo sodniki v Karlsruheju za ESM, ne bo nezadovoljen le 63-letni parlamentarec bavarske CSU, ki sodi, da ECB brez demokratične zaslombe prevzema popolnoma nepreračunljiva pooblastila. Pritožila se je tudi nekdanja nemška socialdemokratska pravosodna ministrica Herta Däubler-Gmelin, ki meni, da bodo prizadete proračunske pravice bundestaga, in konec koncev je tožbe zaradi ESM vložilo še 37.000 ljudi.

Zavrnitev ESM in grožnje z izstopom

Nemški finančni minister Schäuble pa je že julija v pričanju pred ustavnim sodiščem opozoril, da bi zavrnitev ESM spet podžgala ugibanja o izstopu nekaterih držav iz skupne evropske valute. V časopisu Tagespiegel se je oglasil tudi nekdanji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, ki meni, da nemška ustava ne le upravičuje evropsko združevanje, ampak ga celo razglaša za dolžnost. Še ostrejši je bil znani ameriški finančnik George Soros. V berlinskem nastopu »Tragedija Evropske unije« je Nemčijo pozval, naj kot »dobrohotni hegemon« prevzame odgovornost za evro – ali pa izstopi iz njega, pa čeprav bi to bila prava tragedija. Nemčija naj plača ali pa tvega uničenje evropskega projekta, meni Soros in ponavlja, da največje tveganje za današnje svetovno gospodarstvo ni inflacija, ampak deflacija, »a to ne sodi v koncept bundesbanke.«

Nasprotniki sedanjega načina reševanja evrskih držav pa Nemčijo že pozivajo, naj Draghija toži pred evropskim sodiščem; 123. člen evropske pogodbe po njihovem prepričanju ECB jasno prepoveduje kupovanje obveznic evrskih držav. Draghi sicer obljublja, da bo ECB ukrepala le na sekundarnih trgih, neposredno bosta lahko obveznice kupovala le EFSF in ESM in še to le za krajši čas, a tudi to ni pomirilo najbolj ogorčenih nasprotnikov.