Tone Hočevar, Rim
Rim - V Italiji bodo jutri proslavljali državni praznik, dan spominjanja na fojbe in na izgon Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Predsednik republike Giorgio Napolitano je osrednjo proslavo na rimskem Kvirinalu pripravil že danes. Njegov govor se je zdel kot nadaljevanje predlanskega tržaškega srečanja treh predsednikov.
Na Kvirinalu, največji in najbolj razkošni evropski vladarski palači, nekoč papeški in kraljevi, zdaj predsedniški rezidenci, je predsednik Napolitano zbral veliko pomembnih italijanskih politikov, predstavnikov parlamenta in vlade, tudi veliko kulturnikov in vplivnih osebnosti iz Furlanije-Julijske krajine.
Državni praznik, ki so ga politiki z leve, desne in sredine družno uzakonili leta 2004, je po prelomnem srečanju predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, Giorgia Napolitana, Danila Türka in Iva Josipovića julija leta 2010 v Trstu že drugič minil brez zlih misli in ostrih izjav, ki so prva leta praznovanja kalila odnose med Italijo in Slovenijo, še bolj pa med Italijo in Hrvaško.
Največ hude krvi je v začetku svojega mandata z izjavami o slovanski ekspanziji in krvoločnosti povzročil prav predsednik Napolitano, ki mu je enako odločno iz ostro odgovarjal tedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić. Po zgodovinskem srečanju, ko sta na Trgu italijanske enotnosti v Trstu zadonela zbor in orkester, sestavljena iz glasbenikov vseh treh držav, pa je Napolitano med vsemi italijanskimi politiki doslej največ prispeval k spravljivim tonom in k razumnemu obravnavanju trpke skupne zgodovine.
Tudi danes se je italijanski predsednik spomnil prelomnega tržaškega srečanja in poudaril, da si je pomembno in pravično prizadevati za ohranjanje spomina in obnovo zgodovinske resnice predvsem zato, da bi sedanji rodovi premislili o usodnih napakah iz preteklosti in da jih ne nikoli več ponovili.
Izrazil je sočutje in poudaril solidarnost s sorodniki žrtev pobojev v fojbah, pa tudi naklonjenost do vseh organizacij, ki skrbijo, da ne izgine spomin na te dogodke. V času hladne vojne je namreč Italija izgon Italijanov z vzhodne strani Jadrana potisnila v pozabo, terjala je sicer plačilo odškodnine, ki pa je ni dvignila in je tudi ni razdelila prizadetim.
Napolitano je napovedal, da bo v kratkem obiskal Porčinj (Porzûs) v zahodni Benečiji, kjer so februarja leta 1945 komunistični partizani pobili skupino partizanov katoliških enot Osoppo.
Na današnji proslavi je bil glavni govornik tržaški profesor Raoul Pupo, ki je s stališča predstavnika zgodovinske stroke orisal dogajanje na območju stičišča med slovenskim in romanskim življenjem v zadnjih dveh stoletjih, še posebej po evropski pomladi narodov, pa po prvi svetovni vojni, ko so se zarisale nove, marsikje krivične meje. Spregovoril je o pojavu fašizma, ki je srdito udaril po Slovencih na Primorskem, pa o drugi vojni, ko je Italija okupirala Slovenijo, in o stalinističnem komunizmu, ki se je po kapitulaciji Italije bridko maščeval, igral pa tudi na nacionalistične strune.
V imenu nove italijanske vlade je spregovoril minister za mednarodno sodelovanje brez listnice Andrea Riccardi. Pobiti v fojbah in trpljenje, ki so ga doživljali ljudje iz Istre, Dalmacije in tudi iz Furlanije-Julijske Krajine, ne smejo utoniti v pozabo, vendar so časi izgona in fojb minili. Nacionalistične ideje so škodljive, danes je potrebne drugačna kultura, da se zgodovina ne bi ponovila. Etnična in kulturna raznolikost je bogastvo Evrope, je podobno kot za njim še predsednik Napolitano poudaril minister Riccardi.
V veliki dvorani na Kvirinalu - podobno se je zgodilo tudi lani - ni bilo čutiti napetosti, ki je bila značilna za proslave dneva spominjanja na fojbe in izgon Italijanov prva leta po uvedbi državnega praznika. Ozračje je bilo bolj strpno, celo znani, nekoč zelo ostri in glasni tržaški skrajni desničar Roberto Menia je omenil, da so danes že drugi in drugačni časi.