Dan štirih papežev

Kanonizacijo dveh papežev prvič vodita – dva papeža. Tudi v živo.

Objavljeno
26. april 2014 19.54
POPE-SAINTS/
Tone Hočevar, zunanja politika
Tone Hočevar, zunanja politika
Na trgu svetega Petra v Rimu je danes, ob kanoninzaciji papežev Janeza Pavla II. in Janeza XXIII., zbranih na stotisoče ljudi, na okoliških trgih in ulicah še nekajkrat toliko. Toliko jih ni bilo še nikoli, trdijo tisti, ki se spomnijo, kako je na beatifikacijo Karola Wojtyle pred tremi leti prišel rekordni poldrugi milijon, morda še več.

Kanonizacija, ki si jo je omislil papež Bergoglio, je z romarji napolnila ves Rim. Marsikdo med romarji je prišel od daleč že za veliko noč in počakal na današnje praznovanje, največ pa jih pripotovalo včeraj. Samo s Poljskega se je ta teden pripeljalo 1700 velikih avtobusov, pet posebnih vlakov in 58 letal. Vseh posebnih avtobusov je zdaj v mestu več kot pet tisoč. Vsi, ki so ob smrti Janeza Pavla II. pred devetimi leti na trgu vpili »Santo subito!« – zahtevali, naj Wojtylo takoj naredijo za svetnika – so v Rimu že ves teden, z njimi tudi vsi njihovi prijatelji in somišljeniki.

Velikonočni prazniki se prav zaradi kanonizacije Wojtyle in Roncallija letos z velikim ponedeljkom sploh niso končali. Na trgu svetega Petra je poleg dveh papežev, delujočega Frančiška in zaslužnega Benedikta, tudi 19 voditeljev držav, kraljev ali pa predsednikov, 24 je predsednikov vlad. Samo na Petrovem trgu s podaljškom na trgu Pija XII. in na Ulici sprave pa milijon vernikov. Še nekajkrat več jih je prišlo v Rim, dogajanje spremljajo na velikih zaslonih.

Na nogah je vsa rimska mestna uprava, na ulice so poslali več tisoč dodatnih policistov in prostovoljcev civilne zaščite, katoliške organizacije so prispevale 600 svojih prostovoljcev. Cene hotelskih sob in tudi tistih v katoliških hotelih, predelanih nekdanjih samostanih, so se v primerjavi s prejšnjim koncem tedna najmanj podvojile.

Dobri papež

Še nikoli prej se ni zgodilo, kakor se dogaja zdaj, da bi hkrati naredili za svetnika dva papeža, na slovesnosti pa bi tudi bila hkrati tudi kar dva papeža, dva moža v belem. Papež Frančišek je povabil k maševanju tudi svojega predhodnika, zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je pred dobrim letom odstopil, da bi spodbudil spremembe za vatikanskim obzidjem, v rimski kuriji, ki je sam ni več obvladal.

Veliko romarjev je prišlo zato, ker častijo enega izmed dveh novih svetnikov, veliko zato, ker molijo kar k obema. Veliko navzočih se še živo spominja Karola Wojtyle, ki je bil vrhovni poglavar Katoliške cerkve in hkrati eden izmed najbolj dejavnih političnih osebnosti v obdobju obračuna s sovjetskim imperijem in berlinskim zidom.

Manj je tistih, ki se spominjajo Janeza XXIII., papeža Angela Roncallija, ki mu pravijo tudi Dobri papež. Vsi so ga imeli radi, ker je bil prijazen in vsem razumljiv. Zelo je bil priljubljen tudi zato, ker je na položaj prišel po bolj ali manj odljudnem Piju XII. Papežu, ki v vseh letih na prestolu sploh ni hodil izza obzidja. V civilni del Rima je šel samo enkrat, na dan, ko so zavezniki bombardirali četrt San Lorenzo, papež pa je hotel svoje mesto pred Američani in Angleži s svojim telesom simbolično zaščititi.

V cerkveni zgodovini je Janez XXIII. zapisan kot pobudnik drugega vatikanskega koncila, ta pa je spremenil marsikaj, tudi odnose z Judi in drugimi religijami. Odslovil je latinščino, domače jezike pa pripeljal na oltar po vsem svetu, duhovnika je obrnil od oltarja k vernikom.

Papež Roncalli je vladal od leta 1958 do 1963. Njegove zamisli, ki jih je do konca koncila pripeljal Pavel VI., je dodobra zavrl papež Janez Pavel II., Karol Wojtyla, ki je vladal kar 27 let.

Relikvije – za med

In vendar danes Roncalli in Wojtyla skupaj postajata svetnika. V naslednjih nekaj letih bosta privabljala milijone romarjev na Poljsko in v Italijo, zlasti Wojtylove relikvije bodo šle za med, pravijo, da zadnje dni odkrivajo vedno nove.

Na praznovanje novih svetnikov so se vneto pripravljali tudi drugod po Italiji. Pri tem se je na severu, blizu Brescie, zgodila huda nesreča. Trideset metrov visoki upognjeni križ, ki so ga postavili, ko je tiste kraje konec prejšnjega stoletja obiskal Wojtyla, se je v petek zlomil in zrušil, pod seboj je pokopal mladega fanta, ki mu ni bilo več pomoči.