Tiskane izdaje
Oslo, Stockholm − Prvič v njeni zgodovini so nagrado za mir podelili trem ženskam − predsednici Liberije Ellen Johnson Sirleaf, njeni rojakinji Leymah Gbowee in Jemenki Tavakul Karman.
Ellen Johnson Sirleaf, ki je leta 2005 postala prva demokratično izvoljena predsednica v Afriki, je nagrado dobila za zagotavljanje miru in krepitev položaja žensk v Liberiji, piše Slovenska tiskovna agencija. Za prizadevanja za končanje 14 let trajajočih državljanskih vojn v Liberiji je nagrajena tudi njena rojakinja Leymah Gbowee, ki je med drugim organizirala tako imenovano spolno stavko skupine krščanskih in muslimanskih žensk. Prva Arabka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, Jemenka Tavakul Karman, pa je nagrado prejela za vodilno vlogo v boju za pravice žensk ter demokracijo v Jemnu.
Ob primernem času
Nagrajenke so v zahvalnih govorih ocenile, da je nagrada prišla ob zelo primernem času. Gboweejeva, 39-letna socialna delavka, ki je med liberijsko državljansko vojno v letih 1989-2003 pozivala ženske k uporu proti nasilju lokalnih vojaških poveljnikov, je pohvalila namero nagraditi prizadevanja žensk za mir in človekove pravice in poudarila, da igrajo ženske danes v številnih družbah vse aktivnejšo vlogo.»Navadne matere ne prosijo več za mir, ampak ga zahtevajo, prav tako kot pravičnost, enakost in vključenost v procese političnega odločanja,« je poudarila mati šestih otrok, ki ji je leta 2002 uspelo prepričati številne kristjanke in muslimanke v t.i. spolno stavko. »Uspelo nam je, ko ni nihče mislil, da nam bo, bile smo vest tistih, ki so vest izgubili,« je poudarila.
»Najdite svoj glas. In naj se sliši.«
Pogum številnih žensk, ki si ne glede na neznosne razmere, v katerih živijo, vseeno prizadevajo za mir, je v svojem zahvalnem govoru izpostavila tudi 73-letna Sirleafova, ki si je po liberijskih predsedniških volitvah novembra zagotovila drugi predsedniški mandat. »Najdite svoj glas! In naj se ga sliši! Naj bo vaš glas - glas svobode,« je pozvala ženske po svetu.
Primer ženske, ki je v borbi za mir uporabila svoj glas, je 32-letna Karmanova, jemenska novinarka, ki je aktivno sodelovala v protestih proti dolgoletnemu jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki je 23. novembra po več mesecih protirežimskih protestov podpisal dogovor o odstopu z oblasti.
Karmanova, najmlajša oseba in prva Arabka, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir, je ob prejetju nagrade poudarila, da na obzorju vidi zametke novega sveta, hkrati pa je izrazila razočaranje nad zahodnim odzivom na jemenske protirežimske proteste, ki po njenih besedah niso bili deležni tolikšne pozornosti in podpore kot dogajanje v drugih arabskih državah. Zahod je pozvala k podpori Jemnu, v katerem se demokracija šele rojeva, še piše STA.
Na popoldanski slovesnosti v Stockholmu so podelili ostale Nobelove nagrade, dodaja STA. Za kemijo jo je prejel izraelski znanstvenik Daniel Šehtman. Za fiziko so jo prejeli Američana Saul Perlmutter in Adam Riess ter Avstralec Brian Schmidt. Za medicino jo je prejel Američan Bruce Beutler, Jules Hoffmann iz Luksemburga ter pokojni Ralph Steinman iz Kanade za dosežke na področju imunologije. Nagrado za ekonomijo pa sta prejela Američana Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims. Nobelovo nagrado za književnost pa je prejel švedski pesnik Tomas Tranströmer.
