Danes spet zasedanje reševalcev evra

Bruselj ne želi, da bi po objavi rezultatov pregleda bank nastale večje težave Slovenije na finančnih trgih.

Objavljeno
12. september 2013 22.54
GERMANY-ECB/ A tram runs past the euro sign landmark outside the headquarters of the European Central Bank (ECB) in Frankfurt
Peter Žerjavič, Bruselj, Nejc Gole, gospodarstvo
Peter Žerjavič, Bruselj, Nejc Gole, gospodarstvo

Bruselj – Razmere v Sloveniji, predvsem v njenem bančnem sektorju po odločitvi o likvidaciji Probanke in Factor banke, bodo ena od tem zasedanja finančnih ministrov evrske skupine danes v Vilniusu.

Zasedanje bo neuradno in na njem ne bodo sprejete nobene odločitve. Kljub temu bodo na mizi razmere v kriznih državah z Grčijo na čelu, njihovo uresničevanje varčevalno-reformnih programov in potek reševanja.

Slovenija bo na dnevnem redu drugič zapored. Julija je bila opozorjena, da prizadevanje na fiskalnem področju ni zadostno in da bi morala pospešiti sanacijo bančnega sektorja. Komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je opozarjal, da je položaj sicer še obvladljiv, a se čas izteka.

Dva meseca pozneje so pričakovanja reševalcev evra enaka. Ob javnofinančni luknji in želenem zagonu privatizacije so razmere v slovenskem bančnem sektorju še posebno pod drobnogledom evropske komisije, ki je junija že zavrla načrte vlade v Ljubljani glede prenosov slabih terjatev v slabo banko.

Ker je reševanje bank povezano z državnimi pomočmi (ki načelno izkrivljajo konkurenco), ima posebno vlogo v procesu komisar za konkurenčnost Joaquín Almuñia. Vsaka državna pomoč potrebuje njegov blagoslov. Pred odhodom na zasedanje evrske skupine se je z njim sestal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Izvedeli smo, da je bil obisk pri Almuñii predvsem predstavitven, toda sogovornika se kočljivemu vprašanju državnih pomoči slovenskim bankam gotovo nista mogla izogniti.

Od 1. avgusta veljajo nova, strožja pravila državnih pomoči kriznim bankam. V skladu z njimi bodo banke morale pripraviti načrt prestrukturiranja, preden bodo sploh lahko dobile pomoč. Poleg tega je bolj podrobno razčlenjeno pravilo »bail-in« (drastičen primer njegove uporabe je bil Ciper), po katerem morajo pred državo del bremen reševanja bank prevzeti lastniki in upniki. Skratka, preden bodo banke dobile državno pomoč, bodo morale dobiti denar za sanacijo iz drugih virov. Nova pravila bodo pri injekcijah slovenskim bankam morala biti upoštevana.

Po navedbah našega vira pri EU se pri pregledu bančnih bilanc postavlja vprašanje različnih metodologij. Tako naj bi bilo na koncu pri tolmačenju pregleda bilanc in vrednotenja terjatev kar veliko manevrskega prostora (tako v pozitivno kot negativno smer v zvezi z drugimi ukrepi). Koliko denarja bo Slovenija sploh potrebovala za kapitalske injekcije bankam, bo znano, ko bodo opravljeni tako pregledi bilanc kot tudi stresni testi. Šele na njihovi skupni podlagi bo svetovalna družba Oliver Wyman izračunala, kolikšen primanjkljaj v bankah bo treba zapolniti. Po eni od razlag, ki krožijo v bruseljski administraciji, bi se Slovenija lahko izognila zadolževanju za pomoč bankam, če bi se namesto za prenose na slabo banko odločila za državna jamstva bankam.

Za NLB, ki je kot prva pod drobnogledom tujih svetovalnih hiš, bi ocena lahko bila znana že do začetka novembra. Po enem od predvidevanj bi prva ocena utegnila biti nižja, kot bo pokazal širši pregled celotnega bančnega sektorja, ki bo končan šele pozneje. Zaradi tega naj bi pri Almuñii vnaprej odobrili večji znesek. Tako bi (v času grozečega zaprtja finančnih trgov) preprečili neprijetna presenečenja v poznejših mesecih, če bi se pri pregledu celotnega bančnega sektorja pokazalo, da je primanjkljaj v NLB večji, kot je bilo izračunano prej.

V evropski komisiji poseben pomen pripisujejo temu, kako bo potekalo objavljanje informacij o rezultatih pregledov bank in kapitalskih primanjkljajih v njih. Obstaja nevarnost, da bi napake v komuniciranju povzročile odzive finančnih trgov in težave pri zadolževanju države (za pomoč bankam). Utegnile bi negativno vplivati na ocene bonitetnih hiš in na zahtevane obrestne mere za zadolževanje. Še več: še nižje bonitetne ocene Slovenije bi lahko onemogočilo financiranje slovenskih bank pri ECB, ki državnih obveznic ne bi več sprejemala kot jamstvo.

Za vlagatelje bo pomembna tudi ocena evropske komisije

»Tisti, ki odločajo, ali bomo morali zaprositi za pomoč, so delno res v Bruslju in Frankfurtu, delno pa so to vlagatelji, ki vlagajo v slovenske obveznice. Že nekaj časa poudarjamo, da bodo ti vlagali le, če bo Slovenija izkazala pripravljenost za reforme, ki bodo vlagatelje prepričale, da bomo sposobni poplačati dolgove,« na vprašanje o možnosti, da bi Slovenija zaprosila za pomoč, odgovarja Simon Mastnak, izvršni direktor Alte.

Mastnak pravi, da bo za slovensko prihodnost in možnost zadolževanja na mednarodnih trgih, zelo pomembna ocena, ki jo bo evropska komisija podala o slovenskih ukrepih za znižanje primanjkljaja: »Posamezni vlagatelji ne morejo tako zelo podrobno spremljati, kaj se v državi dogaja, zato jim je veliko lažje slediti informacijam iz Bruslja. Če bo Bruselj ocenil, da Slovenija ni naredila večjega napredka, in bo dal negativno ocena, bo to zelo slabo za možnost slovenskega zadolževanja. Obrestna mera, ki jo bodo vlagatelji zahtevali, bo ustrezno višja.«

Slovenija mora ukrepe predstaviti konec meseca. Kakšna bo ocena? »Mislim, da nekje med dobrim in slabim,« odgovarja Mastnak in dodaja, da je Slovenija izvedla veliko aktivnosti, pri katerih pa zamuja. Denimo pri sanaciji bank, saj so se prenosi slabih terjatev na slabo banko zavlekli zaradi zahtev po pregledih portfeljev bank in stresnih testov. Tudi likvidaciji Probanke in Factor banke sta po mnenju našega sogovornika verjetno posledica pritiskov iz tujine. »Če vse skupaj obravnavamo z zornega kota nekoga, ki sedi v tujini in opazuje, kaj se je zgodilo v Sloveniji, lahko ugotovimo, da se od maja do zdaj ni prav veliko spremenilo. Mi, ki tu živimo in vemo, da od začetka krize pa do približno enega leta pred tem ni bil sprejet noben resen ukrep ali strukturne reforme, lahko vladi priznamo, da je naredila pomembne prve korake v pravo smer. Ali bodo evropski komisarji te predvideli kot zadostne, je zelo težko ocenjevati,« pravi Mastnak.

Ekonomist Jože P. Damijan je na svojem blogu zapisal, da je zapise v Handelsblattu, da v ECB pritiskajo na Slovenijo, naj zaprosi za pomoč pri sanaciji v okviru evropskega kriznega sklada ESM, treba brati v kontekstu nadzorovane likvidacije dveh slovenskih bank. »Država se je odločila za likvidacijo namesto za stečaj obeh bank, zato bo strošek sanacije precej večji. Pri tem pa je ključno, da je država za dve bančici, ki imata skupaj štiriodstotni tržni delež, izdala za dobro milijardo evrov garancij. Najmanj polovica tega ne bo povrnjena in bo šla v breme davkoplačevalcev. Če bi enak pristop k reševanju uvedli še za preostalih 56 odstotkov bank, ki so v državnem ali domačem zasebnem lastništvu in so prav tako v težavah, bi država za sanacijo bank morala nameniti kar 14 milijard evrov garancij. Česar pa v tej situaciji naša država finančno ni sposobna zagotoviti. Ne brez tuje pomoči,« je zapisal Damijan.