David proti Goljatu: Izraelci varni pod »železno kupolo«

Aškelon – Medtem ko izraelska letala stopnjujejo napade na območje Gaze, kjer je bilo v sedmih dneh napadov ubitih okoli dvesto ljudi, in se konflikt počasi »povezuje« tudi s sosednjima Sirijo in Libanonom, so Izraelci zaradi novega protiraketnega obrambnega sistema Iron Dome pred raketami, ki jih na izraelska mesta izstreljuje Hamas, bolj varni kot kadarkoli.

Nekaj kilometrov iz Tel Aviva – v bližini glavnih prometnic, ki vodijo proti Jeruzalemu in jugu države – se za velikim umetnim gričem nahaja s prostim očesom nevidna baterija izraelske protiraketne obrambe, ki temelji na novem orožju za prestrezanje raket krajšega in večinoma srednjega dosega, imenovanem Iron Dome (Železna kupola). Protiraketno orožje, ki so ga (izključno) izraelska podjetja razvijala nekaj let, v uporabi pa je slabi dve leti, je močno spremenilo že tako bolj ali manj enosmerno dogajanje v spopadu izraelske vojske in Hamasa, v katerem daleč največjo ceno plačuje palestinsko prebivalstvo enklave ob Sredozemskem morju.

Rakete krajšega in srednjega dosega, med katerimi je v zadnjem času večina zaradi zaprtih tunelov na meji z Egiptom in skrhanih vezi med Hamasom in Iranom kar »domače izdelave«, so bile vse od začetka izraelske blokade Gaze praktično edino Hamasovo orožje. Zdaj je raketiranje Izraela postalo sizifovo delo, ki na civilno prebivalstvo Gaze deluje z učinkom bumeranga. To je nova stopnja v trpljenju in ponižanju palestinskega prebivalstva. In palestinskega vprašanja. Vprašanje je, ali se vodstvo Hamasa, ki se je tako januarja 2009 kot decembra 2012 pogajalo z Izraelom, a to seveda javno zanikalo, tega zaveda. Vojaške rešitve ni. Nasprotno: vztrajanje v raketiranju pomeni sledenje izraelski igri in vnaprej predvidljivo ogromno število civilnih žrtev. In to v času, ko občutka za palestinsko bolečino tako na zahodu kot predvsem v arabskem svetu skorajda ni več.

Hamasovo sizifovo delo proti Iron Domeu

Izraelci novo »defenzivno« orožje, ki dobesedno izniči Hamasovo raketiranje, radi primerjajo s čarovnijami Harryja Potterja, saj dejansko s pomočjo radarja in povsem novega računalniškega sistema v le nekaj stotinkah sekunde prepozna prav vsako proti Izraelu z območja Gaze izstreljeno raketo. Ko pripadniki izraelskega vojaškega letalstva, ki upravljajo čudežno »železno kupolo«, ugotovijo, kam točno bo priletela raketa, se odločijo, ali jo bodo prestregli v zraku. Eno samo tako posredovanje naj bi izraelsko državo stalo okoli 50.000 dolarjev. Število raket, ki so jih oborožene palestinske skupine v odgovor na silovito izraelsko bombardiranje izstrelile proti izraelskim mestom, je v ponedeljek dopoldne preseglo število tisoč. A v Izraelu doslej ni bilo ene same smrtne žrtve. Tudi – ali predvsem – zaradi visoke tehnologije nam je v ponedeljek ob eni izmed osmih tovrstnih protiraketnih baterij po klasični zgodbi o tem, da je zaradi svojega »skrivanja med civilnim prebivalstvom« Hamas in ne Izrael tisti, ki je odgovoren za smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom v Gazi, povedal polkovnik izraelske vojske Peter Lerner. »Železna kupola je spremenila pravila igre. Sistem deluje z 90-odstotno učinkovitostjo. Na eni strani to močno zmanjšuje možnost civilnih žrtev in Izraelcem ponuja občutek večje varnosti, na drugi strani pa ima zdaj vojska v rokah preizkušeno tehniko, ki nam – in seveda tudi politikom – omogoča, da odločitve sprejemamo s hladno glavo. To stopnjuje pritisk na Hamas,« je povedal polkovnik Lerner in dodal, da bo vojaška operacija na območju Gaze dolgotrajna. To je povedal zelo samozavestno – očitno je, da imata tako vojska kot izraelska vlada za svoje početje na palestinskem ozemlju, ki je že sedem let pod celostno in absolutno uničujočo ekonomsko blokado in kjer Hamas prebivalstvo že ves čas uporablja kot živi ščit, dovolj veliko podporo javnosti. Mednarodnega pritiska na drugi strani še nikoli ni bilo tako malo. Tudi zato je premirje med Izraelom in Hamasom skoraj nemogoče pričakovati. Zdi se, namreč, da so se Izraelci tokrat odločili iti do konca. Ne glede na ceno. Tako ali drugačno.

»Namen operacije Zaščitni rob je oslabitev Hamasa. Tako vojaška kot politična. Pritisk bomo stopnjevali. Operacija bo trajala, ne smemo hiteti. Iron Dome nam to omogoča. Brez tega orožja bi bili morda že prisiljeni v bolj agresivno in intenzivno delovanje. Tako v zraku kot na tleh,« nam je povedal visoki častnik izraelske vojske, ki je potrdil, da so zračne sile v ponedeljek v bližini Ašdoda sestrelile Hamasovo brezpilotno letalo. Polkovni Peter Lerner pričakuje »eskalacijo konflikta« in ob tem ne izključuje možnosti izraelske ofenzive s kopenskimi silami. Te so po njegovih besedah v visoki pripravljenosti in se med drugim urijo za »intenzivno urbano bojevanje«. Med njimi je tudi 30.000 vpoklicanih rezervistov. Okoli območja Gaze je nameščeno ducate tankov in oklepnih vozil. Zdi se, da kopenske sile le še čakajo na ukaz.

»Mi se lahko vsaj skrijemo. Otroci v Gazi se nimajo kam«

Medtem ko je polkovnik Lerner skupino novinarjev (ne)uspešno prepričeval o nedolžnosti Izraela v konfliktu, kjer je razmerje v žrtvah po tednu dni 200:0 (!), je skupina navdušenih Izraelcev tako kot na znamenitem hribčku nad Gazo, kjer številni Izraelci opazujejo natančnost bombardiranja svojih zračnih sil, so se Železni kupoli očarano približevali obiskovalci iz Tel Aviva in bližnjih krajev. »To je čudež. To rešuje naša življenj,« je dejal okrogli možakar, ki je do protiraketnih enot pripeljal tudi svojega sina. Pa veste, kaj se dogaja na drugi strani? »Da, tam so teroristi.«

A niso vsi v (sorazmerni) bližini Gaze živeči Izraelci tako navdušeni nad novim protiraketnim sistemom in pred vsem ne nad ponovnim izbruhom nasilja, ki bo še dodatno vplival na njihova življenja. Eno od Hamasovih raket, ki je Železna kupola ni prestregla, je pred dnevi razneslo v bližini stanovanja družine Lavi v Aškalonu: 42-letna Revital, mati dveh hčera, nam je povedala, da so v zadnjih osmih dneh ves čas v hišnem zaklonišču, saj se opozorilne sirene sprožajo skoraj vsake pol ure. Podnevi in ponoči. Tudi med našim obiskom je bilo slišati vsaj osem izstreljenih raket z le dvanajst kilometrov oddaljenega območja Gaze. »Živimo v nenehnem občutku tesnobe. Zoprno je. Še posebej za hčeri. Starejša potrebuje pomoč psihologa. Hodi na terapijo. Trese se. Vedno, ko sliši eksploziji, zajoka. Ne glede na to, da ni smrtnih žrtev, je za nas izjemno naporno,« je povedala Revital Lavi. »Želimo si normalno življenje. Miru in tišine. Vsega dobrega za naše otroke. To, kar si želijo tudi ljudje v Gazi. Mame tu in mame tam smo enake. A mi se lahko vsaj kam skrijemo. Otroci v Gazi nimajo kam bežati.«