Tiskane izdaje
Asociacijski sporazum Ukrajine z Evropsko unijo obsega okoli 1200 strani in velja za najbolj obsežen tovrsten evropski dokument v zgodovini. Njegov osrednji del je prostotrgovinsko območje. Unija je sicer že letos enostransko odprla trg za Ukrajino, da bi med krizo pomagala njenemu načetemu gospodarstvu.
Sporazum predvideva tesnejše sodelovanje na zunanjepolitičnem, pravosodnem, transportnem, okoljskem, kmetijskem in številnih drugih področjih. Tako naj bi se ukrajinska industrija, ki je usmerjena bolj na rusko tržišče, v prihodnosti bolj povezala z veliko večjim in premožnejšim evropskim trgom.
Enako velja za kmetijke izdelke in surovine. Sprva bo zastarela ukrajinska industrija z odpravo carin pod pritiskom konkurence, a že na srednji rok naj bi bila s pomočjo EU pri njenem posodabljanju in reformah kos tekmecem. Že tako gre četrtina ukrajinskega izvoza v Unijo. Tudi standardi, denimo na področju javnih naročil, varovanja konkurence ali zaščite intelektualne lastnine, naj bi se izenačili.
Kot prednost takega povezovanja v Bruslju navajajo izkušnje z asociacijskimi sporazumi, ki so jih v devetdesetih letih sklenile prihodnje nove članice EU. Njihov BDP je strmo naraščal. Denimo: poljski BDP na prebivalca, ki je bil leta 1990 skoraj enak ukrajinskemu, je več kot dve desetletji pozneje kar trikrat višji kot v Ukrajini.
Sprva je bilo predvideno, da bi tedanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič sporazum podpisal že novembra v Vilniusu, a si je pod pritiskom Moskve premislil. Izbruhnili so protesti na Majdanu, na katerih so demonstranti zahtevali evropsko pot Ukrajine. Sledil je politični preobrat, ruska aneksija Krima, destabilizacija vzhoda Ukrajine ...
Sporazumi, sklenjeni z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, so del vzhodnega partnerstva EU, v katerem bi se lahko z Unijo povezale še Armenija, Azerbajdžan in Belorusija. Poglabljanje povezovanja s trojico je tudi strateški premik, saj se bo povečal politični in gospodarski vpliv Unije na velikem delu postsovjetskega prostranstva.
Za EU so asociacijski sporazumi model za posodabljanje držav in reforme, s katerimi se podpisnice približujejo evropskim standardom. Vse tri države imajo težave v odnosih z Rusijo in tudi evropska diplomacije pričakuje, da bi se Kremelj utegnil odzvati s trgovinskimi ukrepi. Ukrajina in Moldavija sta članici prostrotrgovinskega območja Skupnosti neodvisnih držav (naslednice Sovjetske zveze).
Sami sporazumi ne pomenijo, da bo trojica postala članica EU. A po uradni razlagi Bruslja niso zadnji korak povezovanja. Voditelji vseh treh članic so pri podpisu sporazuma izrazili pričakovanje, da bodo nekega dne med članicami Unije.
