Zagreb – Hrvaška s 1. julijem, ko je predviden njen vstop v družino EU, še ne bo članica schengenske skupine. Postala bo le zunanja meja Evropske unije, do vstopa v schengen pa jo čaka še najmanj dve leti napornega dela, tudi ob strokovni in politični pomoči zahodne sosede – Slovenije.
Nekaj več kot tisoč kilometrov kopenske meje, dodatnih 400 policistov, nekaj novih ali povsem preurejenih starih mejnih prehodov, vrednih tudi po 20 milijonov evrov, in morda drag, zelo drag most ... Vse to so delčki ene in iste zgodbe – pristopanja Hrvaške v schengenski prostor. Vendar pa – vsaj na mejah s Slovenijo – ne bo bistvenih sprememb. Policijske kontrole ostajajo do polnomočnega vstopa Hrvaške v schengen (najmanj do leta 2015), manjša se le število carinikov ...
Združitev mejnih prehodov
»Z vstopom v EU bomo imeli eno nadzorno točko ob meddržavni meji, na kateri bodo skupaj hrvaški in slovenski policisti. Načrtujemo združitev mejnih prehodov, kar pomeni, da bi se potniki v avtomobilih ustavljali le na eni točki ter hkrati šli skozi nadzor obeh policij. Izhod iz Hrvaške bi združili s slovenskim vstopom, slovenski izhod pa z vstopom v Hrvaško. Nadzor bo hitrejši, prehodi pa bolj tekoči,« zagotavlja hrvaški minister za turizem Veljko Ostojić.
Na Hrvaškem se vstopa v družino EU veselijo, saj jim med drugim za vstop v Slovenijo, na Madžarsko ali Italijo ne bo treba več skozi mejne prehode v koloni, kjer piše »vsi drugi«, ampak bodo lahko v omenjene države vstopali kot »državljani EU«. Nihče pa jih tudi ne bo več spraševal, ali imajo »kaj za prijaviti« ...
Vendar Hrvaško čaka še veliko dela. To je potrdil tudi hrvaški notranji minister Ranko Ostojić, ki je ob neki priložnosti potrdil, »da hrvaška vlada računa na pomoč Slovenije pri pripravah na vstop v schengen, pri čemer je cilj Republike Hrvaške, da bo za vstop vanj pripravljena že do leta 2015.« Vendar pa je na Hrvaškem vse manj optimistov, ki razmišljajo kot minister Ostojić, saj so prepričani, da bo država do omenjenega roka le stežka zagotovila vsa potrebna merila za dosego schengena.
Težavna določitev meja
In če naj na meji, ki »kmalu naj ne bi bila več meja« med Slovenijo in Hrvaško, od 1. julija ne bi bilo večjih težav, še manj zapletov, saj si obe strani želita »uresničevanja strateškega sosedskega interesa«, pa se na prihodnji meji med EU in »Balkanom« pojavlja vse več nejasnosti. Nekateri so celo prepričani, da bo ta meja pravzaprav zelo podobna tisti, ki jo zgodovinarji poznajo kot ločnico med Osmanskim cesarstvom in Zahodom oziroma med Vzhodom in Zahodom.
Nobena skrivnost ni, da je Bosna in Hercegovina, država, ki je »ključna za ohranitev neoviranih transportnih in gospodarskih tokov na Zahodnem Balkanu«, pomembna tako za Slovenijo kot za Hrvaško. Prav tako pa je dejstvo, ki ga na Hrvaškem ne zanikajo, da ima država dve desetletji po koncu vojne in prav toliko po razpadu Jugoslavije nedoločene še vse državne meje, razen z Madžarsko.
Meje z večino sosednjih držav so začasne, je pred časom dejal predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović. »To si želimo spremeniti, urediti; vendar ne v škodo Hrvaške. Pri tem moramo, tega se zavedamo, spoštovati in zagovarjati mednarodno pravo, saj je naš močan zaveznik – tako v sporu s Slovenijo kot z Bosno in Hercegovino. Dve desetletji ni bilo prave volje, da bi to uredili, zaradi tega imamo pač to, kar imamo; nedogovorjene meje s Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo,« je dejal prvi mož hrvaške vlade.
Nejasnosti na jugu
Na Hrvaškem pa so nekateri prepričani, da utegnejo biti pogovori o določitvi meje med Hrvaško in BiH »težavnejši kot s Slovenijo«, vendar si nihče ne zatiska oči niti pred tem dejstvom.
S predvidenim vstopom južne sosede v EU se bo namreč hrvaški jug, z Dubrovnikom na čelu, spremenil v svojevrsten ozemeljski otok v lastni državi, mejna prehoda Klek in Bistrina, ki obkrožata Neum v Bosni in Hercegovini, ki ga morajo potniki prečkati, če hočejo po cesti iz Dubrovnika proti Zagrebu ali nasprotno, pa bosta postala pomembna mejna prehoda z močnejšim in bolj zapletenim nadzorom. Nihče ne zanemarja možnosti, da bo ta tako imenovani neumski koridor, ki je ozemlje Bosne in Hercegovine, postal ozko grlo, po katerem se bodo vozniki manj vozili, več pa stali v kolonah; še bolj pa bo zapleten za voznike tovornjakov. In tako bo Hrvaška po vstopu v EU zaradi Neuma postala še bolj razdeljena. Tako bo ostalo vse do rešitve; ali bo to most na Pelješac ali kaj drugega.
Hrvaška, zunanja meja EU
Zunanja meja EU ali ostra, rigorozna zaščita ekskluzivnega evropskega prostora? Ne glede na to, kakšen je odgovor, bo Hrvaška deležna okrepljenega pretoka ljudi in kapitala. Zaradi tega bo nadzor ena njenih najpomembnejših nalog. Nobene dileme ni, vzhodna hrvaška meja bo prej ali slej, najverjetneje pa že 1. julija, postala tako imenovana zunanja meja EU. »Življenje na meji je nevarno in trdo,« zagotavljajo tisti, ki imajo s takim načinom življenja veliko izkušenj.