Demokracija in homoseksualnost

Države Commonwealtha se v 21. stoletju bojujejo proti ostankom britanske kolonialne zakonodaje izpred poldrugega stoletja.

Objavljeno
12. december 2013 20.34
INDIA-RIGHTS/GAY
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
Dan po tem, ko je indijsko ­vrhovno sodišče z odločitvijo,­ da se v kazenskem zakoniku obdrži­ klavzula, ki za homoseksualne odnose predvideva zaporno kazen, državo pahnilo v 19. stoletje, je na področju človekovih pravic naredila korak nazaj še Avstralija.

Vrhovno sodišče v Camberri je danes razveljavilo območni zakon o enakopravnosti porok na ozemlju, ki obdaja glavno mesto (Australian Capital Territory), in s tem prekinilo medene tedne najmanj 27 istospolnim parom, ki so v zadnjih dneh pred matičarji izrekli »da«.

V obrazložitvi navajajo strah pred kaosom v zakonodaji in poudarjajo, da lahko zakon o zakonskih zvezah in njegove spremembe sprejme samo zvezni parlament. Kot je razsodilo sodišče, vprašanje, ali bodo dovolili poroke istospolnim parom, ne more biti prepuščeno nižjim instancam, saj bi se v tem primeru lahko zgodilo, da bi avstralske regije druga za drugo izglasovale svoje zakone, ki bi bili v nasprotju z definicijo poroke v zveznem zakonu kot skupnosti moškega in ženske. Kam bi to pripeljalo?

Morda v svobodno družbo, upajo­ zagovorniki enakopravnosti homoseksualcev, ki se zdaj bojijo, da bodo postale istospolne poroke predvsem politično vprašanje. Premier Tony Abbot nasprotuje takšnemu odmiku od konservativne tradicije. Njegova koalicija je zavrnila dva predloga zakonskih revizij, s katerimi bi dovolili priznavanje istospolnega partnerstva na ravni federacije. Večina avstralskih držav omogoča registracijo istospolnih skupnosti, v nekaterih je celo dovoljeno posvajanje otrok. Vendar pred zveznim zakonom te skupnosti ne veljajo za zakonske.

Odločitev vrhovnega sodišča je v četrtek z odobravanjem sprejel avstralski krščanski lobi, katerega upravni direktor Lyle Shelton je izjavil, da je pravzaprav »žalostno«, da so se novoporočeni pari, ki so jim zdaj razveljavili poroko, znašli v položaju, ko so jim dovolili poroko pred izrekanjem razsodbe. Seveda je bilo tudi nekaj solza, vendar je bila za večino borcev za enakopravnost homoseksualcev zmaga že to, da so se na avstralskih tleh istospolni pari sploh poročali in da se je vsaj za kratek čas in vsaj v delu države pokazalo, da tudi zakon med homoseksualci temelji na »ljubezni, vdanosti, družini in pravičnosti«.

Konec koncev, poudarjajo aktivisti za pravice homoseksualcev, je tudi sestra Tonyja Abbota lezbijka, ki ne skriva, da bi se rada uradno poročila z življenjsko partnerico.

Medtem ko so Avstralci odločitev vrhovnega sodišča sprejeli z razočaranjem, so v Indiji organizirali proteste proti odločitvi, da se v kazenskem zakonu obdrži klavzula 377 iz leta 1890, po kateri homoseksualni odnosi veljajo za »spodkopavanje naravne ureditve«, za ta prekršek pa je predvidena tudi do desetletna zaporna kazen. Pod zastavo mavričnih barv so se zbrali ne le homoseksualci, biseksualci in transseksualci,­ ampak tudi številni državljani, ki so v tej odločitvi prepoznali »črni dan za ustavo«, in, kot je dejal Madhu Mehra, izvršni direktor odvetniške družbe v New Delhiju, »zadnjo stvar, ki jo je Indija potrebovala, še zlasti po gibanju za večjo svobodo in enakopravnost«.

Čeprav je Avstralija (tako kot Hongkong, Nova Zelandija ali Fidži) odpravila klavzulo 377, jo z Indijo še vedno povezuje kolonialna preteklost, iz katere so številne države Commonwealtha podedovale zakon iz viktorijanskih časov. Hinduizem in budizem v svojih osnovah ne stigmatizirata spolnih usmeritev, je pa stališče do istospolnih skupnosti del politične igre, tako da se tudi v zvezi s tem vprašanjem zbirajo ­volilne točke.

V Indiji, denimo, se opozicijska stranka Baratija Džanata (BJP) ta teden ni opredelila glede odločitve vrhovnega sodišča, pričakovati pa je, da se utegnejo njeni kandidati pred volitvami prihodnje leto izreči za klavzulo 377 in istospolne zveze razglasiti za »bolezen, uvoženo iz tujine«. S takšnimi označbami so poskusili pred nekaj leti, ko so se ozrli proti »tujki« Sonji Gandhi, ki vodi Kongresno stranko, nato pa dobili pozitiven odziv številnih verskih skupnosti. Dejstvo, da so tako pahnili Indijo stoletje in pol nazaj, je bilo zanje postranskega pomena.