Dennis Rodman v Pjongjangu: Opravičil se je in se odpravil smučat

Peking – Znani ameriški košarkar Dennis Rodman se je dan za tem, ko je na parketu pjongjanškega igrišča zapel serenado Vse najboljše mlademu voditelju Kim Džong Unu, usedel v helikopter in odletel na smučišče na gorskem prelazu Masik.

Rodman se je po slavju, katerega sestavni del je bila košarkarska tekma med njegovimi izbranci in severnokorejskim moštvom, nekoliko bolj pomirljivo vedel do kritične javnosti in se opravičil za »politične izjave«, s katerimi je »užalil veliko ljudi«. Pri tem je očitno mislil predvsem na družino ameriškega državljana Kennetha Baeja, ki so ga severnokorejske oblasti obsodile na 15-letno zaporno kazen, ker je domnevno poskušal strmoglaviti tamkajšnji režim.

Ko so namreč Rodmana vprašali, ali bo svojega »prijatelja« zaprosil, naj osvobodi Baeja, je Rodman takoj začel braniti odločitev Pjongjanga in na vprašanje odgovoril z vprašanjem: »Ali veste, kaj je ta človek počel v tej državi?«

»Resnično mi je žal,« je danes izjavil Rodman. Ni še znano, ali se je v novo smučarsko središče odpravil skupaj z vodjo Kim Džong Unom, zraven katerega je sedel med košarkarsko tekmo večer pred tem. V prvi četrtini je sicer igral tudi sam, nato pa se je preoblekel v večerno obleko ter se pridružil Kimu in njegovi ženi.

Prva polovica tekme se je končala z rezultatom 39 : 47 v korist severnokorejskega moštva, v drugi polovici pa so se igralci premešali in stopili na parket kot belo in zeleno moštvo, tako da se je tekma končala z rezultatom 63 : 54 za bele. Očitno to ni bilo tekmovanje, ampak prijateljsko podajanje žoge za Kimov rojstni dan, ki ga v Severni Koreji ne praznujejo tako kot dneva rojstva njegovega deda in očeta.

Smučišče na Masikrjongu je sporno ne samo zato, ker so za gradnjo porabili več sto milijonov dolarjev, s katerimi bi lahko nahranili lačne Korejce, ampak tudi zato, ker je opremo za projekt prispevalo več podjetij iz zahodnih držav, ki bi morale upoštevati sankcije proti Pjongjangu.

Snežni topovi, ki stanejo po 37.000 dolarjev in jih izdeluje švedsko podjetje Areco, trije snežni teptalci italijanskega Prinotha in nemškega Pisten Bullyja (vsak stane od 80.000 do 110.000 dolarjev), snežne sani Ski-Doo kanadskega Bombardiera, vredne vsaj 10.000 dolarjev – to so samo nekateri primeri, ko so zahodna podjetja kršila prepoved izvoza razkošnih izdelkov v Severno Korejo. Ustavljen je bil samo lanski nakup smučarskih naprav v Švici in Avstriji, zato so jih na Masikrjong preselili z že obstoječega smučišča na gori Beakdu.

Rodmanov četrti obisk v Severni Koreji ni veliko izboljšal razmer na Korejskem polotoku. V Pjongjangu so v četrtek zavrnili predlog južnokorejske predsednice Park Geun Hje, da bi prihod lunarnega novega leta 31. decembra praznovali s še enim srečanjem ločenih družin.

Približno 72.000 Južnih Korejcev ima sorodnike na Severu, skoraj polovica jih je že starejših od devetdeset let. Samo nekaj sto jih lahko izberejo za kratko srečanje, ki ga občasno organizirata obe strani, in doslej je približno 17.000 ljudi dobilo priložnost, da objame svoje bližnje sorodnike.

Pjongjang je tokrat zavrnil predlog zaradi načrtovanih vojaških vaj ameriških in južnokorejskih vojakov. Pravi vzrok bi lahko bila napoved, da bo Washington februarja poslal dodatnih 800 marincev v vojaška oporišča na jugu Korejskega polotoka nedaleč stran od razmejitvene črte, ki deli polotok na Sever in Jug. Ameriški državni sekretar John Kerry je izjavil, da se ZDA »nikoli ne bodo strinjale s tem, da Severna Koreja postane jedrska sila«, in da so »pripravljene še naprej odločno braniti Republiko Korejo«. Rodmanova serenada očitno ni bila posebno učinkovita. Sprožila je samo polemiko v javnosti, ki se je spraševala, ali ni košarkar tokrat vendarle pretiraval.