Dialog med preteklostjo in prihodnostjo

V torek je bilo slišati dva odločna »ne« iz Hirošime, in sicer prav na dan, ko so pred 68 leti na mesto odvrgli prvo atomsko bombo. »Ne vojni« in »ne jedrski energiji«. Istega dne so v Jokohami uradno predstavili največjo japonsko vojaško ladjo, izdelano po drugi svetovni vojni.

In medtem ko se je Japonska pripravljala na še eno, današnjo obletnico atomskega bombardiranja, s katerim so 9. avgusta 1945 uničili Nagasaki, so se v Tokiu pogovarjali o ponovnem zagonu nekaterih jedrskih reaktorjev.

Potreba po energiji in občutek ogroženosti sta prevladala nad protijedrskimi občutki in mirovniškim duhom Japoncev. Res je sicer, da so znova primerjali Hirošimo in Fukušimo, ko so razmere v poškodovani jedrski elektrarni spet postale kritične, vendar je tokijski inštitut za energetsko ekonomijo predvidel, da bodo julija prihodnje leto zagnali nekaj izklopljenih reaktorjev, saj drugače ne bo mogoče zmanjšati odvisnosti od fosilnih goriv.

Župan Hirošime Kazumi Macui je med svojim govorom kritiziral vlado, ki namerava do marca 2015 ponovno zagnati 16 reaktorjev. Ti načrti veljajo za »srednjo pot« glede na to, da so jih leta 2011 izklopili 50, zdaj pa delujeta samo dva, vendar ju bo treba do konca septembra spet izklopiti, ker bo treba obnoviti gorivo in oceniti varnostne razmere.

Macui je vlado kritiziral tudi zato, ker namerava izvažati jedrsko tehnologijo drugim državam. Tokio namreč končuje pogajanja z Indijo, in čeprav ta država ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, ji je Japonska pripravljena prodati tehnologijo za civilno uporabo atomov. »Pogajanja lahko gospodarsko koristijo Japonski in Indiji, vendar bodo spodkopala globalna prizadevanja za popolno odstranitev jedrskega orožja,« je izjavil Macui.

Medtem ko so v Hirošimi protijedrski aktivisti stali s svečami v rokah, obraze pa so si pobarvali v belo (na Daljnem vzhodu bela barva velja za barvo žalosti), so se tudi delavci v Fukušimi oblekli v belo. Preoblekli so se v skafandre za zaščito pred sevanjem in se spet pripravili na boj. Čaka jih nujna naloga, saj morajo zaustaviti iztekanje onesnaženih podzemnih voda v ocean. V torek so izračunali, da približno 300 ton vode vsak dan izteče okoli »kemičnega zidu«, postavljenega pod zemljo zato, da bi preprečil stik radioaktivnega materiala z morjem. Ugotovili so, da se je zaradi te pregrade hitro dvignila raven podzemnih voda ter da že iztekajo čez zid in prenašajo radioaktivni material med ribe, zato bi bila lahko kmalu ogrožena ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti na Japonskem.

Tokijsko podjetje za električno energijo (Tepco), ki odpravlja škodo v jedrski elektrarni, zdaj razmišlja o še dražjih eksperimentalnih metodah preprečevanja sevanja, med drugim namerava zgraditi leden zid okoli poškodovanega reaktorja in zmanjšati količino podzemnih voda, ki tečejo vanj. Toda za gradnjo takšne zaščite potrebujejo več sto milijonov jenov in velikanske količine elektrike za vzdrževanje ledenega sistema. Zato je premier Abe v sredo napovedal, da bo osrednja vlada pomagala odpravljati škodo v elektrarni Fukušima 1 in tako podprla podjetje Tepco, ki očitno samo ne more opraviti te naloge.